Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
srednje (28)
-
srẹdnjeglȃvəc, -vca, m. srednjeglavci, Mittelköpfe (orthocephali), Erj. (Som.).
-
srẹdnjelatı̑nski, adj. mittellateinisch, nk.
-
srẹdnjerę̑pəc, -pca, m. srednjerepci, Halbschwänze, Mittelkrebse, h. t.- Cig. (T.).
-
srẹdnjetŕpən, -pna, adj. s. glagol, verbum neutropassivum ( gramm.), Cig. (T.).
-
srẹdnjetvǫ́rən, -rna, adj. s. glagol, verbum neutroactivum ( gramm.), Cig. (T.).
-
srẹdnjevẹ́čən, -čna, adj. mittelalterlich, nk.
-
srẹdnjevẹ̑kar, -rja, m. ein Anhänger mittelalterlicher Ideen ( zaničlj.), Str.
-
srẹdnjevẹ̑ški, adj. mittelalterlich, nk.
-
srẹdnjevisokonẹ́mški, adj. mittelhochdeutsch, nk.
-
četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).
-
dóba, f. 1) eine irgendwie bestimmte Zeit: die rechte Zeit, Mur.; za dobe, v dobi, ob dobi, zur rechten Zeit, Cig.; ( prim. prevdobi, zufrüh, Met.- Mik.;) k dobi, zu rechter Zeit, C.; — die Frist, Cig., Jan., C.; plačilna d., die Verfallszeit, Cig.; — der Zeitraum, die Periode; zlata d., die goldene Zeit; junaška d., das Heldenzeitalter; prehodna d., die Uebergangsperiode, nk.; jesenska d., die Herbstzeit; dnevne dobe, die Tageszeiten, Cig. (T.); — die Phase, Jan.; — die Altersperiode, das Alter: v najlepši dobi, in den besten Jahren, Cig.; človek srednje dobe, ein Mensch von mittleren Jahren, Levst. (Rok.); on je moje dobe = on je moj vrstnik, er ist mein Altersgenosse, Cig., C.; v dobo priti, zu Jahren kommen, Svet. (Rok.); v dobi biti, betagt sein, C.; — die Zeit: do sih dob, bisher, do se dobe, C., Kor.- Jarn. (Rok.); do te dobe, bisher, ogr.- C.; (= tudi: bis hieher, C., pri Mariboru- Kres); po tej dobi, fürderhin, Meg.; o sej dobi, (osedobi), Navr. (Let.); katero dobo, zu welcher Zeit? Cig.; katere dobe, bisweilen, Guts.; do katerih dob, bis wann? (tudi: wie weit?) C.; v vsako dobo, zu jeder Zeit (= v jutro, o poldne, zvečer), ogr.- C.; — 2) die Art und Weise, ogr.- C.; na to dobo, pri taki dobi, auf diese Art, pri sredni dobi, mittelmäßig, C.; srednjo dobo, so, so, Guts.; v eno dobo, immer gleichmäßig, C.; človek svoje dobe, ein eigenthümlicher Mensch, C.; — prim. dob, f. 2).
-
dobrọ̑ta, f. 1) die Güte, die gute Qualität, die Trefflichkeit; mlečna d., Nov.; imeti to posebno dobroto, diesen Vorzug haben, Cig.; srednje dobrote, ziemlich gut, Cig.; — 2) die Herzensgüte: sama d. ga je, er ist die Güte selbst; z dobroto pri njem nič ne opraviš, mit Güte richtet man bei ihm nichts aus; dobrota je sirota, t. j. kdor je drugim predober, njemu se dostikrat samemu slabo godi, Npreg.; — za dobroto, als Provision, Dol.; — 3) etwas Gutes: = das Wohl, V.-Cig.; — das Glück: ali misliš, da je to taka dobrota, biti za župana? jvzhŠt.; das Gut, Kast.; dobrot vam bodi! Met.; vse dobrote komu moliti, jemandem alles Gute wünschen, Krelj; posvetne dobrote, die Erdengüter, C.; imeti vse zemeljske dobrote, LjZv.; der Vortheil, Cig.; obče bolnice uživajo to dobroto, da ... Levst. (Nauk); tudi to ima svojo dobroto, auch dies hat sein Gutes, Levst. (Beč.); — die Wohlthat; dobrote, ki smo jih od Boga prejeli; marsikako dobroto mi je storil (izkazal), er hat mir so manche Wohlthat erwiesen; živeti na dobroti, von den Wohlthaten anderer leben, Levst. (Zb. sp.); — eine gute Sache: na mizo natovoriti vsakovrstnih dobrot, LjZv.
-
galẹ́ja, f. bojna ladija srednjega veka, die Galeere, Guts., Mur., Cig., Jan., Trub., Preš., Npes.-K.; na galejo obsojen, Bas.; — prim. it. galea.
-
izohimēna, f. črta enake srednje zimske topline, die Isochimene ( geogr.), Cig. (T.), Jes.
-
izotēra, f. črta enake srednje poletne toplote, die Isothere, Jes.
-
izotērma, f. črta enake srednje letne toplote, die Isotherme, Jes.
-
kōfan, m. nekakšna skrinja srednje velikosti, BlKr.; — prim. nem. Koffer (?).
-
lǫ́mnost, f. die Brechbarkeit, Cig., Jan., Cig. (T.); žarki srednje lomnosti, Žnid.
-
2. opę̑tnik, m. sir, ki še ni dobro dozorel, sir v srednjem času, Vas Krn- Erj. (Torb.).
-
osrẹ̑dnji, adj. was in der Mitte oder um die Mitte herum ist, C.; Central-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; osrednje gibanje, die Centralbewegung, Cig. (T.); o. odbor, der Centralausschuss, Cig., nk.; — osrednja gož, der Drischelriemen, M.
-
rásti, rástem, vb. impf. wachsen; drevo počasi raste; — zunehmen; dan, mesec raste; mraz raste; steigen: voda raste; — srednje je rasel, er ist von mittlerer Größe, LjZv.; ( nav. lepo raščen, schön gewachsen); — in Aufregung gerathen: le z lepo, le nikar precej rasti! Glas.; — rastoč, steigend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — ( praes. rasem, Gor.).
-
sklȃdba, f. 1) das Zusammenfügen: skladba slovenskih besedi v stavek, Levst. (Zb. sp.); s. (besed), die Wortfügung, Jan.; — = zlaganje, die Composition ( gramm.), Cig. (T.); — 2) die Schichte: nižje in srednje skladbe društva, Zora; — 3) der Tonsatz, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Composition, das Tonwerk, Jan., C., nk.
-
skolāstik, m. srednjevečni modroslovec, der Scholastiker, Cig. (T.).
-
skolāstika, f. srednjevečno modroslovje, die Scholastik, Cig. (T.).
-
srẹ̑dnji, adj. in der Mitte sich befindend, der mittlere, Mittel-; srednja vrsta; srednje bruno; s. prst, der Mittelfinger; srednja šola, die Mittelschule; srednji vek, das Mittelalter, nk.; srednji spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); srednja pot, najboljša pot; srednja ladja, das Mittel- oder Hauptschiff ( arch.), Cig. (T.); srednji pojem, der Mittelbegriff ( phil.), Cig. (T.); — durchschnittlich; srednja cena, der Durchschnittspreis; srednje število, die Durchschnittszahl, Cig. (T.); srednja brzina, die Normalgeschwindigkeit, Cig. (T.); — von mittlerer Quantität oder Qualität; srednja letina, mittelmäßige Jahresfechsung; srednje velikosti, von mittlerer Größe; srednje velik, mittelgroß; — s. spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); — indifferent ( phys.), Cig. (T.), ( rus.).
-
srẹdovẹ́čən, -čna, adj., Cig. (T.), C., Trst. (Let.), pogl. srednjevečen.
-
starovíčən, -čna, adj. = starikav, Mur., Cig., vzhŠt.; Č. je srednje postave in bolj starovičen mož, Glas.
-
vółna, f. die Wolle; poslati koga po žabje volne = jemanden in den April schicken, Kr.; — srednje volne, von mittelmäßiger Qualität, Levst. (Zb. sp.).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani