srdito (6)

1. srdı̑tost, f. 1) der Zorn, die Ergrimmtheit, der Ingrimm, Cig.; poln srditosti, Škrb.- Valj. (Rad); — 2) die Zornmüthigkeit, Mur., Cig.
2. jȃl, m. 1) der Neid, die Missgunst, Mur., C., vzhŠt.- Mik.; srditost, jal, jad, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Uebel: stare jale imeti v petah od trešljike, C.; — prim. stsl. alъ, nequitia, ali tur. jal, Trug, Mik. (Et.).
3. prestáti, I. -stojím, vb. pf. 1) eine Zeit stehend zubringen; več časa je preklečal na kolenih, kakor prestal na podplatih, Jurč.; Nič ne spim, ne ležim, Na pragu prestojim, Npes.-K.; — Bestand behalten: da svet prestoji, je mnogih delov potreba, Ravn.; — 2) ausstehen, ertragen, aushalten; nesrečo lahko prestoji, kateri na njo čaka, Kast.; vse stori, vse prestoji, Škrb.- Valj. (Rad); rad prestojim bolečine, Ravn.- Valj. (Rad); prestojim jaz hodbo (= hojo), oča moj, ogr.- Valj. (Rad); — II. -stȃnem vb. pf. 1) ertragen, aushalten; tega ne prestanem! — 2) aufhören, Cig., Jan., Krelj; ne prestani! Dalm.; naj prestane srditost med nami! kajk.- Valj. (Rad); nikdar ne prestane dobro činiti, kajk.- Valj. (Rad); Tebe prestal sem ljubiti, Levst. (Zb. sp.); p. od lajanja, Vrt.; p. od molitve, kajk.- Valj. (Rad).
4. rebríti, -ím, vb. impf. 1) rippen, V.-Cig.; — 2) r. se, beim Gehen auf eine Seite sich neigen, Notr.- Z.; sich krümmen: železnica se rebri, C.; — 3) r. se, sich in die Brust werfen, Dol.; jezno se je rebrila in ustila, LjZv.; peklenščak se je srdito rebril in branil, LjZv.; s to svojo nemščino so se rebrili in šopirili, LjZv.
5. srdı̑t, adj. 1) zornig; srdita obsodba, graja, die Entrüstung, Cig. (T.); — srdito je bilo, es ging hitzig zu, Cig.; — 2) zornmüthig, leicht zum Zorne zu reizen, Mur., Cig.
6. srdọ̑st, f. = srditost, C., Z.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani