srčnost (37)

1. srčnọ̑st, f. 1) die Herzlichkeit, die Innigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Beherztheit, der Muth; s. dajati, Muth machen; s. velja! frisch gewagt! Cig., Jan.; — tudi: sŕčnost.
2. blagosŕčnost, f. die Edelherzigkeit, der Edelmuth, Cig., Jan.; — die Gutmüthigkeit, Cig., Jan.; die Gemüthlichkeit, Cig. (T.).
3. brezsŕčnost, f. die Herzlosigkeit.
4. dobrosŕčnost, f. die Gutherzigkeit, die Herzensgüte.
5. hladnosŕčnost, f. die Kaltherzigkeit, Jan.; die Gleichgültigkeit, Šol.
6. krotkosŕčnost, f. die Sanftmüthigkeit, Cig., Jan.
7. malosŕčnost, f. die Kleinherzigkeit, die Kleinmüthigkeit, die Zaghaftigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
8. mehkosŕčnost, f. die Weichherzigkeit, die Milde.
9. milosŕčnost, f. die Mildherzigkeit.
10. mirnosŕčnost, f. die Gleichmüthigkeit, Jan.
11. močnosŕčnost, f. der Starkmuth, Mur.
12. mrzlosŕčnost, f. die Kaltherzigkeit, Mur., Cig., nk.
13. nemilosŕčnost, f. die Unbarmherzigkeit.
14. neodkritosŕčnost, f. die Unaufrichtigkeit.
15. odkritosŕčnost, f. die Offenherzigkeit, die Aufrichtigkeit.
16. ozkosŕčnost, f. die Engherzigkeit, Cig., nk.; (po nem.).
17. plemenitosŕčnost, f. der Edelmuth, Cig.
18. prisŕčnost, f. die Herzlichkeit, die Innigkeit.
19. prostosŕčnost, f. die Offenherzigkeit, die Freimüthigkeit, Cig., Jan., nk.
20. ravnosŕčnost, f. die Offenherzigkeit, Mur., Cig.
21. slabosŕčnost, f. die Schwachherzigkeit, Mur., Cig., Jan.
22. tẹsnosŕčnost, f. die Engherzigkeit, Mur., nk.
23. trdosŕčnost, f. die Hartherzigkeit.
24. velikosŕčnost, f. die Großherzigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
25. blagosȓčje, n. = blagosrčnost, Jan.
26. korȃjža, f. = srčnost; — iz: Courage.
27. malodȗšje, n. 1) die Kleingeisterei, Cig.; — 2) = malosrčnost, der Kleinmuth, Cig., Jan., nk.
28. malodúšnost, f. 1) die Engherzigkeit, Mur., Cig., Jan.; kar je graje vredno, mora se brez vse malodušnosti grajati, LjZv.; — 2) = malosrčnost, die Kleinmüthigkeit, die Kleingläubigkeit, Mur., Cig., Jan.
29. milosȓčje, n. = milosrčnost, Cv.
30. milosȓdje, n. = milosrčnost, Jan., M., Zora; — hs.
31. milosŕdnost, f. = milosrčnost, Mur.; božja m., Guts. (Res.); — hs.
32. opọ̑mba, f. 1) die Mahnung, Mur., nk.; — 2) die Erinnerung: prave srčnosti in stanovitnosti v dobrem lepa opomba je njegova smrt vsem ljudem, Ravn.- Valj. (Rad); V tvojo opombo pijemo ga zdaj, Preš.; — 3) die Bemerkung, die Anmerkung, Cig., Jan., nk.
33. opọ̑mniti, -nim, vb. pf. = opomeniti; 1) mahnen, erinnern; opomni me te reči! Cig.; aufmerksam machen, M.; še na Samuelovo odkritosrčnost moramo o., Ravn.; — 2) eine Bemerkung machen, bemerken, Cig., nk.; — 3) o. se koga, česa, sich erinnern, sich besinnen, Cig., Jan., Svet. (Rok.); (opọ̑mnẹti, -im, Vrt.).
34. pritajíti, -ím, vb. pf. verheimlichen, verhehlen; pritajena iskra milosrčnosti, LjZv.; — p. se, sich verstellen; pos. = storiti, kakor bi ne slišal, LjZv.
35. rǫ̑dba, f. = rodovina, Vrt.; blagosrčnost je bila delež vse njegove rodbe, Levst. (Zb. sp.); jaz sem iz te rodbe, Svet. (Rok.); — die Verwandtschaft: k rodbi je kam šla, Jurč.
36. upádati, -pȃdam, vb. impf. ad upasti; fallen, sinken, abnehmen; voda upada; oteklina, otok upada, Cig.; — srce, srčnost mi upada; — körperlich verfallen, einfallen, abnehmen, mager werden, Cig.; lica mu upadajo, Cig.; — u. z besedo, kleinlaut werden, Cig.
37. upásti, -pádem, vb. pf. 1) fallen, sinken, abnehmen; voda je upadla; — cena je upadla, Cig.; — srce mi je upadlo; komu bi v takem ne upadla? le Davidu ne upade ( namr. srčnost), Ravn.; jeza upade, der Zorn legt sich, Cig.; — 2) körperlich abnehmen, einfallen, verfallen, mager, schwach werden; obraz mi je upadel, Cig.; roke so mi upadle, ves život mi je upadel, C.; upadla lica, eingefallene Wangen; — 3) z besedo u., kleinlaut werden, Cig.; beseda mu je upadla, er ist kleinlaut, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani