spremiti (8)

1. sprẹ́miti, -im, vb. pf. begleiten; s. koga od hiše do ceste; (izp-, Trub.- Mik.).
2. posprẹ́miti, -im, vb. pf. 1) (ein wenig) begleiten, Cig., Jan., M.; — 2) abräumen: z mize p.; — aufräumen; p. po sobi.
3. izprẹ́miti, -im, vb. pf. = spremiti, Trub., Levst. (Nauk).
4. odlȃstək, -stka, m. die Erholung, die Ruhe, die Muße, Z., Navr. (Spom.), Razdrto- Erj. (Torb.); sestra mi ni dala odlastka, da sem jo moral spremiti, SlN.
5. 1. posǫ́diti, -im, vb. pf. 1) leihen; p. komu voz, pet goldinarjev; (šaljivo): pot p. komu = spremiti ga, C.; — p. si, entlehnen; — 2) verleihen: Kar nam Bog posodi, C., Krelj; (po nem.?).
6. posprẹ́mljati, -am, vb. impf. ad pospremiti; ab-, aufräumen.
7. sprẹ́mljati, -am, vb. impf. ad spremiti; begleiten; mrliča s., der Leiche folgen, Cig., Jan.
8. švop, m. spremiti koga (s) švopom i sopom (mit Sang und Klang), BlKr.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani