sposob (19)

1. sposǫ́bən, -bna, adj. fähig, tauglich, Mur., Jan., C., nk.; s. za orožje, wehrhaft, Jan. (H.); s. za oliko, culturfähig, Cig. (T.); s. biti za kaj, sich zu etwas eignen, Jan.; — rus.
2. sposobíłən, -łna, adj. Befähigungs-: sposobı̑łna preizkušnja, DZ.
3. sposǫ́biti, -ǫ̑bim, vb. impf. fähig machen, qualificieren, Cig.
4. sposobnják, m. ein fähiger, tüchtiger Mann, C., SlN.
5. sposǫ́bnost, f. die Fähigkeit, die Eignung, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. sposoben.
6. nesposǫ́bən, -bna, adj. unfähig, untauglich, Jan., nk.; — prim. sposoben.
7. nesposǫ̑bnež, m. der Unfähige, nk.
8. nesposǫ́bnost, f. die Unfähigkeit, die Untauglichkeit, Jan., nk.
9. osposobíti, -ím, vb. pf. befähigen, Raič ( Let.), SlN.- C.; — o. se, sich qualificieren, sich habilitieren, Cig., Raič ( Let.); — prim. sposoben.
10. prisposobíti, -ím, vb. pf. accommodieren, Nov., Sen. (Fiz.).
11. usposobílọ, n. die Qualification, DZ.
12. usposobı̑təv, -tve, f. die Befähigung, DZ.
13. usposǫ́biti, -ǫ̑bim, vb. pf. befähigen, qualificieren, Cig. (T.), nk.; — prim. sposoben.
14. usposǫ́bljenje, n. die Befähigung, die Qualification, DZ.
15. usposǫ̑bljenost, f. die Befähigung, die Qualification (als Eigenschaft), DZ.
16. deficiēnt, m. zaradi bolehnosti za službo nesposoben duhovnik, der Deficient.
17. izvŕščina, f. die Vorzüglichkeit, der Vorzug, Cig. (T.); z izvrščino sposoben, mit Auszeichnung befähigt, DZ.; — die Meisterschaft, die Virtuosität, Cig. (T.); — hs.
18. pretvarljívost, f. sposobnost pretvarjanja: s pretvarljivostjo posreči se igravcu na glediščnem odru kazati izraz strasti, Zv.
19. ȗmstvən, -stvəna, adj. Vernunft-, intellectuell, Cig. (T.); umstveno spoznanje, die Vernunfterkenntnis, Cig. (T.); u. dokaz, ein Vernunftbeweis, Cig. (T.); — vernunftmäßig, Cig. (T.); umstvena verjetnost, die Wahrscheinlichkeit a priori, aus Gründen, Cig. (T.); — geistig, Cig. (T.); umstvene sposobnosti, die Geistesanlagen, Cig. (T.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani