spomlad (27)

1. spomlȃd, f. der Frühling; na spọ̑mlad, in der Frühlingszeit, Cv.; drevo se spomlad ( nam. v spomlad, im Frühlinge) razraste, Krelj; — prim. vzpomlad, pomlad.
2. spomladánjče, -eta, n. ein im Frühjahr geworfenes Schwein, Ravn. (Abc.).
3. spomladánjəc, -nca, m. der Frischling, Mur., Cig.
4. spomladánji, adj. = pomladanji, Frühlings-: s. čas, Z.
5. spomladánski, adj. Frühlings-; s. čas, -sko solnce.
6. spomlȃdən, -dna, adj. = spomladnji, Frühlings-; spomladna rastlina, Cig.
7. spomlȃdi, adv. im Frühlinge.
8. spomladíšče, n. der Frühlingspunkt, C., Sen. (Fiz.).
9. spomládnji, adj. Frühlings-, Mik.; spomladnje znamenje, Cig.; tudi: spọ̑mladnji: spomladnje ("spum-") rožice, Dict.
10. cẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. pfropfen; drevje se cepljuje zgodaj spomladi, Tuš. (B.).
11. čeka, f. zelena trtna veja spomladi, Kras.
12. glẹ́nav, adj. = za glenom bolan (o živini), M.; "glenava ovca, ki je spomladi glen zajedla ter na jesen začne hirati in pogine", (tako pravijo), Polj.
13. grẹ́titi se, -i se, vb. impf. greti se = začenja biti gorko (spomladi), Gor.- Mik.
14. hlı̑d, m. sanftes Wehen, das Lüftchen, der Luftzug, Cig., BlKr.; spomladni hlid, vzhŠt.- C.
15. jásnič, m. = jasno nebo: ponočni jasnič spomladi ni dober, Tolm.- Štrek. (Let.).
16. klasováti, * -ȗjem, vb. impf. = klasiti se, in Aehren schießen, Jan., C.; tudi: k. se, Gor.; bilo je ravno spomladi, ko se je začelo žito klasovati, Pjk. (Črt.).
17. kmę́tovati, -ujem, vb. impf. Bauer sein, den Landbau betreiben; Noe kmetuje, kakor je poprej, Ravn.; umno k., rationellen Landbau betreiben, Cig.; — die landwirtschaftlichen Arbeiten verrichten; spomladi začnejo k., Jurč., Dol.; — k. grunt (zemljišče), Svet. (Rok.).
18. miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.- Mik.; ves strah jo mine, Ravn.- Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.- C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.- Valj. (Rad).
19. ozelenẹ́ti, -ím, vb. pf. grün werden; spomladi drevo ozeleni.
20. pojẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. 1) athmen, Mur.; sapo p., Luft schöpfen, Athem holen, C., Dalm.; komaj sapo pojemljem, ich athme kaum, Z.; — dušo p., in den letzten Zügen liegen, Dalm.; = pojemati, Cig., C., Kast.; verenden: ne daleč od njega pojemlje krvaveč zajec, LjZv.; p. kakor ribica na suhem, Str.; — schluchzen, Mur., Cig.; — 2) abnehmen (an Menge, Größe, Intensität, Kraft u. dgl.); vino pojema = že po malem iz soda teče, C.; mesec, ogenj, luč pojema, Cig.; zima, spomlad pojema, C., Zora; glas pojema, die Stimme verhallt, Cig.; draginja pojemlje, Dict.; — pojemajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); — an Gesundheit abnehmen, C.; pojema, es geht mit ihm zuende, Cig.; od lakote p., C.
21. 1. posẹ́vati, -am, vb. impf. ad posejati; 1) säen, Mik.; — 2) nachsäen, C.; posevajo spomladi, če je jesensko setev zima vzela, Gor.
22. pŕga, f. 1) zermalmte, mit Lehm und Kalk gemischte Steine, der Grus, Cig., Jan.; der Griessand, Cig.; — kar nagrabijo, kadar spomladi travnike trebijo, Notr.; — 2) das Mehl aus getrocknetem Obst ( bes. aus Holzbirnen), C., M.; — eine Art Maiskuchen (= grpa), vzhŠt.- C.; — 3) der Ölkuchen, Mur., Cig., Jan., C.; nav. pl. prge: makove, tikvine prge, vzhŠt.; pust kakor p., Z.; — 4) der Schaf- oder Ziegenkoth, Cig., C., Gor.; — siten kakor p., Gor.- Levst. (M.); — (psovka): sitna prga ti! Dol.
23. smočę̑n, adj. = meževen (o drevju spomladi), Koborid- Erj. (Torb.).
24. učákati, -čȃkam, vb. pf. durch Warten seinen Zweck erreichen, erwarten; — erleben, erreichen; u. kaj ali česa; kaj smo vse učakali! u. visoko starost, Cig.; u. novega leta, spomladi; = u. se: u. se večera, SlN.
25. začę́ti, začnèm, (záčnem), vb. pf. anfangen, beginnen; z. pijančevati; začelo je goreti; den Anfang machen: nihče neče z.; kdor je začel, naj dokonča; začę́ti kaj: z. vojsko s kom, jemanden bekriegen; z. kupčijo, ein Geschäft eröffnen; z. pravdo, einen Process zu führen anfangen; — z. se, den Anfang nehmen; kadar se začne spomlad, wenn der Frühling anbricht; kadar se vojska začne, wenn ein Krieg ausbricht; maša se je že začela, die Messe hat schon begonnen; tako se je začela nova šega, so entstand die neue Sitte.
26. zmlȃdlẹ́ta, adv. = spomladi, Št.; (pokvarjeno: zmarleta, jvzhŠt.); (tudi: zmladlet, m., Ahac.).
27. znanı̑vka, f. die Vorbotin: z. spomladi, Greg.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani