spod (427)

1. spǫ̑d, m. eine Art Eimer, Blc.-C., Notr.- V.-Cig.
2. spòd, praep. c. gen. ( praef.), Mur., Cig., Jan. i. dr., pogl. izpod.
3. spod-, išči pod: izpod-.
4. spódaj, adv. unterhalb.
5. spodánji, adj. = spodnji, C., ogr.- Mik.
6. spọ̑dək, -dka, m. das Untertheil, C.
7. spodeka, adv. = spodaj, Fr., SlGor.- C.
8. spoder, adv. = spodaj, vzhŠt.- Valj. (Vest.), Npes.-Vraz.
9. spódi, adv. = spodaj, Mur., Cig., Jan., C.
10. spōdij, m. das Beinschwarz, das Spodium, Cig. (T.).
11. 1. spodíti, -ím, vb. pf. aufjagen: s. zver, Cig.; ( nam. vzp-).
12. 2. spodíti, -ím, vb. pf. wegjagen; — prim. izpoditi.
13. spodke, f. pl. = spodnjice 2), Jan. (H.).
14. spodnjáča, f. der Weiberunterrock, vzhŠt.
15. spọ̑dnjak, m. 1) der Unterländer, C.; — der Untermann, Guts.; — 2) = zdolec, der Morgenwind, der Westwind, C.; — 3) = podnjak, der untere Mühlstein, Jan., Šol., C.; — die untere Fensterleiste, ogr.- C.; — der Bodenreif, DZ.; — die untere Karte (im Spiel), Guts.- Cig.
16. spọ̑dnji, adj. unterhalb befindlich, der untere, Unter-; s. del, spodnja vrsta, spodnje kolo; spodnje šole, die unteren Schulen, Cig.; (spodnjejše sukno = slabejše, manjše vrednosti, Podkrnci- Erj. [Torb.]).
17. spọ̑dnjica, f. 1) der Weiberunterrock, Cig., LjZv., Bes.; — 2) pl. spodnjice, das Unterbeinkleid, die Unterhosen, Cig., Jan.
18. spodòb, -dǫ́ba, m. was sich schickt, anständige Manieren: spodoba znal nesem, ogr.- C.
19. spodǫ̑b, f. die Gestalt, Rib.- Mik.; trebušate spodobi je bil, Pavl.; — die Gesichtsbildung, Lašče- Levst. (Rok.).
20. spodǫ̑ba, f. 1) die Ähnlichkeit, Mur., kajk.- Valj. (Rad); — das Gleichnis, C.; — 2) die Gestalt, Mur., Valj. (Rad); — die Gesichtsbildung, Notr.- Levst. (Rok.); — 3) = spodob m.: po spodobi, wie es sich geziemt, Cig., C.; po vsi spodobi, ganz nach Gebür, Ravn.
21. spodǫ́bən, -bna, adj. 1) = podoben, ähnlich, Mur., ogr.- Let.; — 2) anständig, geziemend; spodobno se vesti; spodobno je, es geziemt sich; — 3) fähig: s. za kaj, na kaj, s. česa, ogr.- C.; s. domanje pošteno hraniti, ogr.- C.
22. spodǫ́biti se, -dǫ̑bim se, vb. impf. sich schicken, sich geziemen; spodobi se, es geziemt sich, es schickt sich; spodobi se ti, kakor zajcu boben, kakor svinji sedlo = es schickt sich für dich wie eine Faust aufs Auge, Cig.
23. spodǫ́bnost, f. 1) = podobnost, Mur.; — 2) die Schicklichkeit, der Anstand; — 3) die Fähigkeit, ogr.- C.
24. spodobováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich geziemen: ne spodobuje se, Vas Krn- Erj. (Torb.).
25. spodǫ̑bščina, f. = spodobnost, der Anstand, die Schicklichkeit, C.; — die Billigkeit, Rec.
26. spodrę̑c, m., pogl. izpodbrec, Dol.
27. spódreh, adv., C., pogl. spodaj.
28. dogospodáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) d. do dveh kmetij, es zu zwei Huben bringen, Polj.; — 2) abwirtschaften: kmalu bo dogospodaril.
29. dogospodováti, -ȗjem, vb. pf. ausherrschen: dogospodoval je, mit seiner Herrschaft hat es ein Ende.
30. gospọ̑d, m. der Herr (als Standesperson); velik g., ein großer Herr; gospoda se delati, den Herrn spielen; ti gospod, jaz gospod, kdo bo pa konja sedlal? Z.; gospod po kosilu lačen, Titel ohne Mittel, Cig.; gospod! mein Herr! gospodje! meine Herren! milostljivi gospod! gnädiger Herr! pri gospodu župniku, beim Herrn Pfarrer (tudi se govori: pri gospod-župniku, Mik.); — po gospoda poslati, den Priester zu einem Kranken holen lassen; stari, mladi g., der Pfarrer, der Kaplan, Goriš.; — = Bog: Gospod z vami! — der Herr = Gebieter; tukaj sem jaz gospod; gospod črez vse gospode; ( gen., dat., acc. sing., acc. pl. gospodi, Trub.- Mik., Krelj- C.).
31. gospóda, f. coll. die Herrenleute, der Herrenstand; kar gospoda stori krivo, kmetje plačati morajo živo, Cig.; die Herrschaft(en); gospoda so se nekam odpeljali, die Herrschaften sind ausgefahren, Cig.; častita gospoda! geehrte Herren (und Damen)! Gospoda vsi pritrdijo, Npes.-K.; Gospoda se pogledajo, Npes.-K.; Naj gospoda pije vodo, Ker za vince ne (u)trpi, Npes.- Mik.; — gen. tudi: gospodę̑.
32. gospodár, -rja, m. der Hauswirt; kje je gospodar; dober gospodar biti, guter Wirt sein; — der Dienstgeber; kakršni gospodarji, taki posli, wie der Herr, so der Knecht; — der Besitzer, der Eigenthümer; g. kake kupčije, ladje, rudnika itd., Cig.; der Lehrherr, der Meister eines Gewerbes; — der Beherrscher: Bog je vsega sveta g., — g. biti čegav ali komu, über jemanden zu befehlen haben; tukaj nisi ti gospodar, hier hast du nichts zu befehlen; jaz ga nisem g. = ne morem mu zapovedovati, Podkrnci- Erj. (Torb.); ne biti samega sebe g., außer sich sein, Cig.; denar gospodar, Geld regiert die Welt.
33. gospodȃrčək, -čka, m. dem. gospodarec: bajeslovno bitje; dober duh (v nar. pripovedkah), Glas. II. 115.
34. gospodárčən, -čna, adj. = gospodaren, Jan.
35. gospodárən, -rna, adj. wirtschaftlich, haushältig, V.-Cig., Jan., Gor.- DSv.
36. gospodaríca, f. = gospodinja, Mur., Cig.
37. gospodaríčica, f. dem. gospodarica, Dict.- Mik.
38. gospodarı̑tən, -tna, adj., Mur., pogl. gospodaren.
39. gospodarı̑təv, -tve, f. = gospodarjenje, Mur.
40. gospodáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) Herr sein, zu befehlen haben, walten; tukaj hoče vsakdo g.; žena gospodari, die Frau trägt die Hosen, Cig.; — die Wirtschaft führen, wirtschaften; slabo, dobro g.; — g. s čim, mit etwas gebaren; g. z denarjem; g. z občinsko svojino, Levst. (Nauk); — hausen: sovražniki so tu strašno gospodarili; grassieren: kuga tu gospodari, Cig.; — 2) beherrschen: g. jezo, bemeistern, Ravn.; mesu ne daj g. tela, Vrtov.- Jan. (Slovn.).
41. gospodárjenje, n. 1) das Herrsein, das Schalten und Walten; — der Wirtschaftsbetrieb, die Haushaltung; — die Gebarung; das Grassieren; — 2) das Beherrschen; — prim. gospodariti.
42. gospodarjeváti, -ȗjem, vb. impf. = gospodariti, Guts., Zora.
43. gospodarljìv, -íva, adj. wirtschaftlich, Cig.
44. gospodȃrnica, f. die Haushälterin, Mur.; die Meierin, Jan.
45. gospodȃrnik, m. der Haushälter, Mur., Ravn.; der Meier, der Oekonom, Jan.
46. gospodárnost, f. die Haushältigkeit, die Kunst gut zu wirtschaften, die Oekonomie, Cig., Jan., Slom.; to veleva g., das verlangt die Rücksicht auf die Oekonomie, Levst. (Cest.); z umno gospodarnostjo imetek pomnožiti, Slovan.
47. gospodárski, adj. einen Hausherrn betreffend, ihm entsprechend, Wirtschafts-, Oekonomie-; gospodarski opravki; gospodarsko ponosen, Glas.
48. gospodȃrstəvce, n. dem. gospodarstvo, kleine Wirtschaft, Vrt.
49. gospodȃrstvən, -tvəna, adj. Wirtschafts-, Verwaltungs-; gospodarstveno leto, das Verwaltungsjahr.
50. gospodȃrstvọ, n. die Wirtschaft; die Oekonomie; g. prevzeti, oskrbovati; kmetsko g., die Bauernwirtschaft; umno g., rationelle Oekonomie; (v)zgledno g., eine Musterwirtschaft, Nov., nk.; hišno g., die Hauswirtschaft; žensko g., die Weiberwirtschaft; — narodno g., die Nationaloekonomie, Cig. (T.), nk.; politično g., die politische Oekonomie, Cig. (T.); državno g., der Staatshaushalt, Cig. (T.).
51. gospọ̑dək, -dka, m. dem. gospod, = gospodič; vzdihujoči gospodki, Levst. (Zb. sp.).
52. gospodìč, -íča, m. das Herrchen, junger Herr, Cig., Jan., Valj. (Rad); der Edelknabe, der Junker, Rez.- C.
53. gospodı̑čək, -čka, m. dem. gospodič; das Herrchen, Jan.
54. gospodı̑čič, m. dem. gospodič; das Herrchen; der Edelknabe, der Junker, Mur., Cig., Dalm.
55. gospodı̑čna, f. 1) das Fräulein; pojdi doli, gospodična, ti babelska hči, Dalm.; Notri je žlahten gospod, žlahtna gospa, In eno gospodično imata, Npes.-K.; Bog jo živi gospodično! Preš.; — 2) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 3) nekatere rastline: der Himmelsschlüssel (primula acaulis), C.; — die Knotenblume (leucoium vernum), Medv. (Rok.); — die Nachtkerze (oenothera biennis), SlGor.- Erj. (Torb.); — das Gänseblümchen (bellis perennis), Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
56. gospodı̑čnica, f. 1) dem. gospodična; ein kleines Fräulein; — 2) neka hruška, Cig., C., Z.; — 3) der Klatschmohn (papaver rhoeas), Solkan pri Gorici- Erj. (Torb.); dokler je cvet še v popku, ugibljejo otroci, ali je gospod (bel), ali gospa (rdeč), Bilje- Erj. (Torb.); — die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Dict., C.
57. gospodı̑čnik, m. neko jabolko, Cig.
58. gospodı̑n, m. = gospod, gospodar, Habd.- Mik., Danj.- Valj. (Rad), Rez.- Baud.
59. gospodínja, f. die Herrin, die zu befehlen hat; die Hausfrau; gospodar je šel z doma, gospodinja pa je doma; die Wirtin; dobra g., eine gute Wirtin; — die Haushälterin; biti pri kom za gospodinjo; die Dienstfrau; imeti dobro gospodinjo; — die Quartierfrau, die Kostfrau.
60. gospodínjenje, n. das Wirtschaften (der Frau).
61. gospodínjiti, -ı̑njim, vb. impf. als Hausfrau walten, das Hauswesen, insoferne es der Hauswirtin obliegt, führen; kadar ona gospodari, on pa gospodinji, je narobe svet, Z.; — g. koga, jemandes Wirtschafterin sein, C.; gospodinjila ga je sestra, Zv.; tudi: g. komu, Zv.
62. gospodı̑njski, adj. eine Hausfrau oder Wirtschafterin betreffend, Hausfrauen-; gospodinjsko delo.
63. gospodı̑njstvọ, n. das Geschäft der Hausfrau oder Wirtschafterin; Marija je tudi pri gospodinjstvu vseh ženskih čednosti ljubezniva podoba, Ravn.
64. gospodljìv, -íva, adj. herrschsüchtig, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Ravn.; on (župan) se ne boj nikogar, a gospodljiv zopet ne sme biti, Levst. (Nauk).
65. gospodljívost, f. die Herrschsucht, V.-Cig.
66. gospọ̑dnica, f. = gospojnica: velika, mala g., Groß-, Kleinfrauentag, Mur., Cig., Danj.- Mik., Dolnje Kor.- Jarn. (Rok.).
67. gospódnji, adj. 1) des Herrn (Gottes), Mik.; v gospodnjem imenu, Krelj; gospodnji duh, gospodnje ime, Dalm.; gospodnji angel, Kast.; gospodnje leto, das Jahr des Heils, Cig. (T.); — 2) herrschaftlich, Herren-, V.-Cig., Jan.; gospodnja služba, Herrendienst, Cig.
68. gospodovȃnje, n. das Herrsein, das Herrschen.
69. gospodováti, -ȗjem, vb. impf. Herr sein, walten, herrschen; g. nad kom ali čim, beherrschen, Cig. (T.), Met.- Mik.
70. gospodovȃvəc, -vca, m. der Beherrscher, der Gebieter, Mur., Cig., Jan.
71. gospodovávən, -vna, adj. = gospodljiv, V.-Cig.
72. gospodovȃvka, f. die Beherrscherin, die Gebieterin, Mur., Cig., Jan.
73. gospodovȃvski, adj. herrisch, Jan., C.
74. gospǫ́dska, f., pogl. gosposka.
75. gospódski, adj., pogl. gosposki.
76. gospǫ́dstvọ, n., pogl. gospostvo.
77. gospǫ́dščina, f., pogl. gospoščina.
78. nagospodáriti se, -ȃrim se, vb. pf. des Wirtschaftens satt werden.
79. narodnogospodȃrstvən, -stvəna, adj. volkswirtschaftlich, nationalökonomisch, nk.
80. negospodárən, -rna, adj. unökonomisch, Levst. (Pril.).
81. negospodárnost, f. das unökonomische Verfahren, Levst. (Pril.).
82. nespodǫ̑ba, f. 1) die Unanständigkeit, die Ungebürlichkeit, Cig., Trub., Dalm., Guts. (Res.), Kr.- Valj. (Rad); — 2) die Missgestalt, das Zerrbild, Cig., Jan., Zora.
83. nespodǫ́bən, -bna, adj. unanständig, ungebürlich, anstößig.
84. nespodǫ̑bje, n. die Unförmlichkeit, Cig.
85. nespodǫ̑bnež, m. der Unanständige.
86. nespodǫ̑bnica, f. die Unanständige.
87. nespodǫ́bnost, f. die Unanständigkeit, die Ungebürlichkeit.
88. odgospodáriti, -ȃrim, vb. pf. abwirtschaften, abhausen.
89. odgospodínjiti, -ı̑njim, vb. pf. abwirtschaften (von einer Frau), Cig.
90. odspóda, adv. = odspodaj, C.
91. odspódaj, adv. unterhalb, unten.
92. odspǫ̑dək, -dka, m. der untere Theil, Mur.
93. odspọ̑dnji, adj. = spodnji, Z.
94. onespodǫ̑ba, f. die Entstellung, Cig.
95. onespodǫ́biti, -dǫ̑bim, vb. pf. entstellen ( stil.), Cig. (T.).
96. ospọ̑dje, n. der Untergrund, DZ.
97. pogospọ́dčiti, -ọ̑dčim, vb. pf. zum Herrlein machen, Zv.
98. pogospọ́diti, -ọ̑dim, vb. pf. zum Herrn machen, Cig.; gospodski in pogospojeni krogi, Zora; p. se, ein Herr werden, Cig.; p. se visoko, ein großer Herr werden, Vrt.
99. prigospodȃrək, -rka, m. = kar kdo prigospodari, Jan. (H.).
100. prigospodáriti, -ȃrim, vb. pf. als Hauswirt erwerben, erwirtschaften.

1 101 201 301 401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani