spis (68)

1. spìs, spísa, m. ein geschriebener Aufsatz, die Schrift, das schriftliche Werk, Cig., Jan., nk.; pravdni s., die Satzschrift, Cig.; sodnji spisi, die Gerichtsacten, Cig.; zbrani spisi, gesammelte Schriften, nk.
2. spisȃtelj, m. = pisatelj, der Autor, der Verfasser, Jan., nk.
3. spisȃteljica, f. = pisateljica, nk.
4. spisȃtəv, -tve, f. die Verfassung, die Abfassung, Jan.
5. spísati, -šem, vb. pf. zusammenschreiben, Mur., Cig.; iz raznih knjig s., compilieren, Cig. (T.); — schriftlich ausarbeiten, verfassen, Cig., Jan., nk.; Deseti brat, spisal J. Jurčič, der zehnte Bruder, von J. Jurčič; — verzeichnen (Bücher, Waren), specificieren, Cig.
6. spisȃva, f. = spisavanje, die Verfassung, Cig.
7. spisávanje, n. = spisovanje, das Verfassen, nk.
8. spisávati, -am, vb. impf. = spisovati, M., nk.
9. spı̑sək, -ska, m. dem. spis; 1) ein kleiner schriftlicher Aufsatz, Cig., Jan., nk.; — 2) das Register, die Liste, das Verzeichnis, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — spiski, die Aufzeichnungen, kajk.- Valj. (Rad).
10. spískati, -skam, -ščem, vb. pf. durch Pfeifen zusammenbringen, zusammenpfeifen, Cig.
11. spismenkováti, -ȗjem, vb. pf. zusammenbuchstabieren, Cig.
12. spı̑snica, f. die Registratur, Cig.
13. spı̑snik, m. das Actenverzeichnis, Cig.
14. spisovȃnje, n. das Verfassen.
15. spisovȃtelj, m. kdor kaj spisuje, der Verfasser, der Literat, Jan., nk.
16. spisováti, -ȗjem, vb. impf. ad spisati, Cig., Jan., nk.
17. spisovȃvəc, -vca, m. kdor kaj spisuje, der Verfasser, Cig.
18. spisǫ̑vnica, f. die Registratur, Jan.
19. spisǫ̑vnik, m. das Aufsatzheft, Jan.; — das Aufsatzbuch, nk.
20. jāspis, m. = jašma, der Jaspis, Cig. (T.).
21. pospísati, -šem, vb. pf. nacheinander schreiben: še nekaj pisem p., Zv.
22. ākt, m. 1) der Actus ( phil.), Cig. (T.); — der Act (eines dramatischen Werkes), nk.; prim. dejanje; — 2) akti, die Acten, nk.; prim. pismo, spis.
23. brezvę̑rski, adj. irreligiös: brezverski spisi, LjZv.
24. dotedánji, adj. bis damals reichend: vsi dotedanji znanstveni spisi, Let.
25. dramaturgı̑ja, f. znanstvo o spisavanju in igranju gledališčnih iger, die Dramaturgie.
26. enákšən, -šna, adj. von gleicher Beschaffenheit, gleichartig, gleichförmig, Mur., DZ.; gleichlautend, Cig. (T.); e. spis, ein Pare, DZ.
27. gladílọ, n. 1) das Glättwerkzeug, Cig., Jan., C.; der Glättstein, Mur.; das Poliereisen, Cig.; das Falzbein, Jan.; das Bügeleisen, Mur.; die Glättmaschine, Cig. (T.); zidarsko g., das Ausreibeholz, Cig., Jan., Vrt.; — 2) das Glätten; — pren. spisi so gladila gladni, Zv.
28. inȃčica, f. drugačno besedilo v raznih izdavah istega spisa, povesti itd., die Variante, nk.
29. jāšma, f. neki kremenjak, der Jaspis, Cig. (T.), Erj. (Min.); — rus.
30. jāšmast, adj. jaspisartig: jašmasti opal, der Jaspisopal, Cig.
31. jašmína, f. das Jaspisgut, Cig.
32. katekīzəm, -zma, m. nauk ( pos. verski) na vprašanje in odgovor spisan, der Katechismus.
33. koncēpt, m. osnutek spisa, das Concept, Jan., Cig. (T.).
34. lahkaj, adv. vielleicht, Meg., Jan., Boh., Dalm., C.; ali je na poti, ali lahkaj spi? Dalm.
35. mladı̑nski, adj. Jugend-, Mur., Cig.; mladinski spisi, LjZv.
36. monografīja, f. spis, ki razpravlja posamezen predmet kakega znanstva, die Monographie, Cig. (T.), nk.
37. opíliti, -pı̑lim, vb. pf. 1) mit der Feile bestoßen, befeilen; — beraspeln; — gehörig feilen ( fig.): o. spis, pesen, Cig., nk.; — ringsherum durch Feilen absondern, abfeilen: rjo o., Kos.; — 2) = ožagati, Cig.
38. oslóniti se, -slǫ́nim se, vb. pf. = nasloniti se, Z.; — spisi, oslonjeni na vpise, Actenstücke, welche sich auf Eintragungen beziehen, DZ.
39. ostalı̑nski, adj. Verlassenschafts-, DZ.; ostalinski spisi, ostalinski oskrbnik, Navr. (Spom., Kop. sp.); ostalinska razprava, die Verlassenschaftsabhandlung, Levst. (Nauk).
40. ovŕžən, -žna, adj. 1) abweislich, Jan.; Cassations-: ovȓžnọ sodišče, das Cassationsgericht, DZ.; — ovržni spis, die Gegenschrift, Jan.; — 2) umstoßbar, widerlegbar, nk.
41. pamflēt, m. sramotilen spis, das Pamphlet.
42. pandēkte, f. pl. zbirka izpiskov iz spisov rimskih pravnikov, die Pandekten, Cig.
43. paragrāf, m. der Paragraph; paragrafi so manjši odstavki v zakonih in znanstvenih spisih.
44. píkər, -kra, adj. 1) heikel, empfindlich, reizbar, Št.- Cig., Mik., Št.- C., Slom.- C., UčT.; — bärbeißig, Jan.; — 2) scharf, bitter ( fig.), C., nk.; pikro odgovarjati, gereizt antworten, Št.; piker spis, Navr. (Kop. sp.); pikro gledati koga, jemanden scheel anblicken, Celjska ok.
45. píliti, pı̑lim, vb. impf. 1) feilen; beraspeln; železo, les p.; žago p.; — feilen ( fig. = ausbessern), spis, pesem p., Cig., nk.; — 2) = žagati, sägen, Cig., Jan., C., Notr.
46. pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.- Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
47. podpečátiti, -ȃtim, vb. pf. sein Siegel darunter drücken, untersiegeln: p. kaj, Cig., DZ.; list spisati in p., Škrinj.
48. ponatísniti, -tı̑snem, vb. pf. nachdrucken: knjigo, spis p., Cig., Jan., nk.
49. popráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) verbessern, ausbessern, reparieren; p. streho, uro, cesto; — corrigieren, berichtigen; p. spis, pogreške v spisu, številke; zurecht stellen: popravi si pečo! richte dir das Haupttuch zurecht! — wieder gut machen; p. krivico, škodo; — = rezati, entmannen (o živalih) Cig., Kr.; — p. se, sich erholen (nach einer Krankheit), zu einem besseren Aussehen gelangen; — 2) = pospraviti, C.
50. prȃvdən, -dna, adj. 1) den Process betreffend, Process-; pravdni dan imeti, die Tagsatzung abhalten, Cig.; pravdni spis, die Processschrift, Cig. (T.); pravdno pot nastopiti, den Rechtsweg betreten, Cig.; — 2) Gerichts-: "pravdeni" stol, dan, Krelj; ("pravdani" stol, Trub.); "pravdena" hiša, Krelj, ogr.- C.; — 3) rechtmäßig, rechtlich, ogr.- C.
51. prekrížati, -am, vb. pf. 1) kreuzweise durchstreichen; račun, spis komu p.; — 2) das Zeichen des Kreuzes über jemanden (etwas) machen; p. koga (kaj); mati je otroka prekrižala; p. se, das Kreuzzeichen machen, sich bekreuzigen; otrok se še ne zna p.; — 3) kreuzweise legen: roke, noge p.; prekrižane roke, Zora; prekrižano hodišče, der Kreuzgang, Jan.
52. presǫ́dən, -dna, adj. kritisch, Cig. (T.); presodni spisi, Navr. (Kop. sp.); — presodne oči, ein kritisches Auge, ein Kennerauge, Cig.; presodni razum, der berechnende Verstand, Cig.
53. prizórən, -rna, adj. scenisch: prizorni spisi, Str.
54. progrām, m. s šolskim poročilom združeni spis, vzpored, načelni načrt ( n. pr. kake stranke), das Programm.
55. prozāik, m. pisatelj prozaičnih spisov, der Prosaiker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
56. prozaīst, m. pisatelj prozaičnih spisov, der Prosaist, Cig.
57. prvótən, -tna, adj. ursprünglich, Ur-, Original-, primär, primitiv, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; prvotni pomen, Cig. (T.); prvotni spis, das Original, Jan.; prvotni tok, inducierender Strom ( phys.), Cig. (T.).
58. razpoložíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderlegen, jedes Ding an den gehörigen Ort legen; spiski so razpoloženi (liegen zur Einsicht auf), Cig.; r. se, sich lagern: r. se po gorki peči po dolgem, Jurč.; — 2) razpoložen, gestimmt, aufgelegt, disponiert, Mur., nk.
59. razvòj, -vója, m. die Entwickelung, die Entfaltung, Cig., Jan., nk.; r. spisov, die Exrotulation, Jan. (H.); r. reke, die Stromentwickelung, Cig. (T.); — literaturni r., nk.
60. registratūra, f. spisovnica, die Registratur.
61. registratūrən, -rna, adj. Registratur-: registraturni spisi, Registraturacten, DZ.
62. 2. spórən, -rna, adj. 1) Streit-, Cig. (T.); spǫ̑rni spisi, Streitschriften, Cig. (T.); sporne stranke, streitende Parteien, DZkr.; — streitig, Jan., nk.; — 2) rebellisch, Cig.; — heftig, C.; — 3) widerwärtig, abscheulich, Mur.- Cig., Jan.; najspornejši hudiči, sporno pogrjena, smrdljiva telesa, Guts. (Res.); govoril je z vsakim, tudi najspornejšim, Glas.; — sporə̀n, Rož.- Kres; ( prim. soprn).
63. sramotíłən, -łna, adj. schändend, entehrend, beschämend, Cig., Jan., nk.; sramotı̑łni spis, die Schmähschrift, das Pamphlet, Jan., nk.
64. vtépsti, vtépem, vb. pf. 1) einrühren, einquirlen, Cig.; — 2) v. komu kaj v glavo, jemandem etwas einbleuen, einprägen; v. si v glavo, sich in den Kopf setzen; — 3) v. se, sich einschleichen, einreißen; vtepla se je razvada; vteple so se pomote v spis; Sova je bila teta, Se je za mizo vtepla, Npes.-K.
65. zagọ̑vorən, -rna, adj. Vertheidigungs-: zagovorni spis, die Vertheidigungsschrift, Cig., Jan.
66. zalę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) (liegend) einen Raum bedecken, Raum einnehmen, Cig., Jan., C.; ne z. vsega prostora, Cig.; malo z., wenig Platz einnehmen, C.; — 2) erklecken, ausgeben; to mi veliko, nič ne zaleže, C.; moka, denar zaleže, Fr.- C.; — zustatten kommen, Nutzen schaffen, fruchten, Cig., Jan.; to mi dobro zaleže, das kommt mir gut zustatten, C.; nič ne zaleže, es taugt o. hilft nichts, Cig.; z. v zveličanje, C.; tožbe mi ne zaležejo, Klagen helfen mir nichts, C.; ne bo nikdar prida zalegel, aus ihm wird nie etwas Rechtes werden, Cig., M.; — ausreichen, aufkommen für etwas, Cig. (T.); hiša mu ne zaleže za dolgove, er kann die Schulden mit dem Hause nicht decken, Cig.; z. za vsakdanje troške, zur Bestreitung der laufenden Ausgaben ausreichen, Levst. (Pril.); dohodek ne zaleže za strošek, die Einnahme deckt nicht die Auslage, Cig. (T.); ta denar naj za davke zaleže, Svet. (Rok.); — 3) umlagern: mesto z., M., C.; — 4) übel werden, krankhafter werden, C.; uho mi je tako hudo zaleglo, da nisem slišal skoro nič, Cv.; — zaleže mi, es benimmt mir den Athem, Fr.- C.; — 5) verlegt werden, gerathen, BlKr., M.; spis je zalegel med ostale ogrske spise, Navr. (Let.); — 6) Brut anlegen, M.; z. se, sich durch Fortpflanzung vermehren, sich einnisten: črvi so se zalegli pri nas.
67. zatǫ̑žbən, -bna, adj. Anklage-, Cig., Jan.; zatožbni spis, die Anklageschrift, Cig.
68. zavòj, -ója, m. 1) die Einwickelung, die Umhüllung, Cig. (T.); — z. pravdnih spisov, die Inrotulation der Acten, Cig.; — 2) die Verpackung, die Emballage, Cig., Jan., DZ.; — der Umschlag, Cig., Jan.; — der Schleier, Cig., Jan., Zora, Glas.; — 3) die einzelne Windung, die Krümmung ( z. B. eines Weges, Flusses), Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; kositi po zavojih, rekše ob kakem krivem potoku, Lašče- Erj. (Torb.); die Serpentine: izravnati krivine ali zavoje, Levst. (Močv.), Jes.; — der Schnörkel, Cig., Jan.; — der Schraubengang, h. t.- Cig. (T.), Sen. (Fiz.); oster, plosk z., scharfes, flaches Gewinde, Sen. (Fiz.); — 4) = rajtelj, der Packreitel, Notr.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani