speč (33)

1. spečáti, -ȃm, vb. pf. 1) anbringen, absetzen, verkaufen; to blago se ne da s., Mur.; to blago je spečano (ist vergriffen), Cig.; ( prim. it. spacciare, absetzen, verkaufen); — 2) aufsitzen lassen, prellen: spečal me je, ich bin ihm aufgesessen, spečalo me je, es ist mir missglückt, = spečal sem se, Cig.; — 3) s. se s kom, mit einer Person des anderen Geschlechtes sich vergehen; — prim. pečati se.
2. spečátiti, -ȃtim, vb. pf. zusammensiegeln, Cig.
3. spečávati, -am, vb. impf. ad spečati, nk.
4. spečenína, f. 1) der Brandflecken, die Brandwunde, Dict., Cig., Jan., Bas., Ravn.- Valj. (Rad), LjZv., Notr.; — 2) große Hitze, Gor.
5. spečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad spečati; blago se lahko spečuje, die Ware findet leicht Abnehmer, Cig.
6. spéči, spéčem, vb. pf. 1) durch Backen verbinden, zusammenbacken, Cig.; — 2) backen, braten; veliko kruha, mesa s.; kruh se ni dosti spekel; — 3) durch Feuer versehren: prste si s.; s. se, sich verbrennen; — ( fig.) spekel se je, er ist übel angekommen, er hat sich verrechnet.
7. spę̑čki, adv. schlafend, Mik.; — (na spečkem govori, er spricht im Schlafe, BlKr.- Mik.).
8. nespę́čən, -čna, adj. schlaflos, Guts.
9. nespę́čnost, f. die Schlaflosigkeit, Guts.- Cig., Nov.
10. pospečáti, -ȃm, vb. pf. nacheinander durch Verkauf anbringen: lehko in drago p. kaj, Glas.
11. dẹ́klica, f. 1) das Mädchen; povodna d., die Flussnixe, Cig., Jan.; morska deklica, die Meeresjungfer, das Meerfräulein, Cig., Pjk. (Črt. 33.); ajdovska deklica, das Riesenmädchen (v pravljicah); rimske deklice, neke velikanske deklice (v pravljicah), Trst. ( Glas. 1859, II. 16.); božja deklica ali Vila, Pjk. (Črt. 33.); — "božje deklice pridejo po noči, vse pregledajo po hramih, si spečejo kruha" itd., C.; — 2) die Böttcherklampe, Dol.- Cig.; — prim. dekla 4).
12. drę̑msati, -am, vb. impf. stoßen, C.; rütteln, C.; spečega dremsati in opominjati, naj ne spi, Glas.
13. duhovína, f. das Gespenst, C., Krelj; — kadar ris (= volkodlak) spi, gre njegova duhovina drugemu spečemu kri sesat, Nov.; ( m. pred "ednim" duhovino, Krelj).
14. hítrnik, m. poseben hlebček, ki se o peki prej speče nego drugi, Gor.
15. izpečáti, -ȃm, vb. pf. = spečati: i. blago, anbringen, Cig., nk.
16. izpéči, -péčem, vb. pf. ausbraten, ausbacken, Mur., Cig.; — prim. speči.
17. jẹ́šča, f. 1) die Speise, Mik., Kast.; das Futter: prasičeva ješča, Gor.; — die Kost: pri tej hiši je slaba ješča, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) die Speisereste ( z. B. zwischen den Zähnen), C., Dol.; kar ostane n. pr. svinjam v koritu, Dol.; — das halbverdaute, vom Vieh wiedergekaute Futter, V.-Cig.; pri devetogubnici se najde devetogub s suho, trdo, kakor v peči spečeno ješčo (ješo) natlačen, Vrtov. (Km. k.); — die Ueberbleibsel beim Krautschneiden, beim Mahlen u. dgl., C.
18. krȃjnik, m. 1) das Schwartenbrett, Cig., Jan., BlKr.- M., Notr., LjZv.; — das Halbholz (ein Stück von einmal der Länge nach gesägten oder gespaltenen Bäumen), Cig.; — 2) das Brotränftchen (Scherzel), Guts.; — od zvite potice odrezan konec in posebej spečen, Erj. (Torb.); — 3) das halbe Ackerbeet am Rande des Ackers, Mur.; — 4) der Tuchrand, Mur., C.; das Zettelende (bei den Webern), Cig.; — krajniki, die Hutkrämpe, C.; — 5) der Eckzahn, C.; — 6) der Eckkegel, C.; — 7) der Randreif, C.; — 8) das Seitenstück des Fassbodens, C.
19. masnik, m. jed, spečena iz jajec, masla in turščične moke, Kobarid ( Goriš.)- Navr. (Let. 1890, 70.).
20. 2. mlínec, -nca, m. 1) tenko razvaljano testo spečeno; poparjeni mlinci; — 2) mlinci: tenke deščice za škatle, Skrilje- Erj. (Torb.), Notr.
21. napastováti, -ȗjem, vb. impf. 1) anfallen: brez skrbi spečega človeka n., kajk.- Valj. (Rad); — 2) anfechten, Jan.; — belästigen, behelligen, C.; n. in zatirati knjige, LjZv.
22. novolẹ̑tnica, f. 1) pogača ali hleb, ki se za božič speče in na mizo dene, pa še le na novo leto načne, BlKr.; — 2) das Neujahrslied, Jan., M.
23. pȃljka, f. zvaljano in spečeno ter z mastjo polito testo, kajk.- Valj. (Rad).
24. podlátvica, f. = kruh, ki se pod latvico speče, Kras.
25. prevésti, -védem, vb. pf. 1) hinüberführen, nk.; — 2) absetzen, umsetzen, an Mann bringen: veliko blaga p., Cig., Svet. (Rok.), Dol.; p. in spečati kaj med ljudi, Slc.; ta krčma veliko prevede, Dol.; — menico p., einen Wechsel girieren, Jan.; — 3) in eine andere Sprache übersetzen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; ( stsl., rus.); — 4) einen Ausdruck auf einen andern zurückführen, reducieren ( math.), Cig. (T.).
26. prikúriti, -im, vb. pf. nachheizen, Cig.; p. kruhu, (da se hitreje speče), Z.
27. razodẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ̑jem), vb. pf. 1) enthüllen; r. spečega otroka; — r. se, sich enthüllen; otrok se je v spanju razodel; — 2) an den Tag legen, offenbaren, bekunden; svoje misli, svoje srce r.; r. skrivnost; govorica ga je razodela, die Sprache hat ihn verrathen; — razodeta vera, die geoffenbarte Religion; — r. se, sich offenbaren, offenbar werden; — (razodẹ̑jem, Krelj, Dalm.; razodẹvèn, -éna, = razodet, Dict., Trub., Dalm., Kras; razodevena slava, Cv.).
28. 3. sklicati, -klı̑čem, vb. pf. 1) aufrufen, errufen: s. spečega, komaj sem ga sklical, Cig.; težko ji je bilo sklicati me, LjZv.; — 2) s. se, sich berufen, Jan. (H.); — ( nam. vzk-).
29. spẹ́kati, -pẹ̑kam, vb. impf. ad speči; zusammenbacken, Cig.
30. stȃłnik, m. das Weihnachtsbrot, Št.- Cig.; = kruh, ki ga na sv. biljo spečejo, pojedo pa na sv. treh kraljev dan, Šaleška dol.- Pjk. (Črt.).
31. vzdumíti, -ím, vb. pf. = trdo spečega človeka prebuditi in storiti, da vstane, tudi: vrniti ga v svest, Lašče- Erj. (Torb.).
32. zatéči, -téčem, vb. pf. 1) verlaufen: z. komu pot, Cig.; besetzen: zatecite jim vodo noter do Bet Bare! Dalm.; — überraschen, ertappen, Cig., Jan., BlKr.; toča me je zatekla, C.; z. koga v kakem dejanju, Cig.; zatekel sem ga, ko je zelje kradel, M.; zatekel jih je speče, er fand sie schlafend, Cig.; z. doma, zuhause antreffen, Navr. (Kop. sp.); — z. kaj, hinter etwas kommen, Cig.; — 2) = doteči, (Versäumtes) einholen, Dol.- BlKr.; — 3) = doteči, verfallen: obresti dotečejo, Gor.; — 4) mit einer Geschwulst bedeckt werden, verschwellen, zuschwellen; zatekel, verschwollen; zateklo lice, C.; — z. se, zuquellen, Cig.; — 5) z. se kam, irgendwo einlaufen, Cig.; sich an jemanden wenden, seine Zuflucht zu jemandem, zu etwas nehmen: z. se h komu, k čemu; — 6) z. se, sich im Laufen verirren, sich verlaufen, Cig.; pes se je kam zatekel, Str.; — z. se v tuje pravice, sich am fremden Rechte vergreifen, Cig.; — 7) z. se, zu laufen anfangen, einen Anlauf nehmen, Cig., Telov.
33. zbudíti, -ím, vb. pf. aufwecken, wecken; spečega z.; z. se, erwachen; auferwecken; — z. (se) od smrti; — ( pren.) z. komu vest; — rege machen, erregen, Cig., Jan., nk.; z. pozornost, sum, nk.; verursachen, Cig.; z. glasen smeh, nk.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani