sosed (50)

1. sǫ́sẹd, -sẹ́da, m. der Nachbar; soseda sva si, wir zwei sind Nachbaren.
2. sosẹ̑da, f. die Nachbarin.
3. sosẹ́dən, -dna, adj. = sosednji, Mur., Jan., nk.
4. sosẹ̑dica, f. = soseda, Krelj.
5. sosẹ̑dinja, f. = soseda, Mur.- Cig., Jan.
6. sosẹ̑dka, f. = soseda, Valj. (Rad).
7. sosẹ̑dkinja, f. = soseda, Zora, Valj. (Rad).
8. sosẹ̑dnja, f. = zbor, možje zbrani v posvet, Vas Krn- Erj. (Torb.); — nekdaj pri benetskih Slovencih skupščina vseh gospodarjev ene občine, LjZv. 1884. 765.
9. sosẹ̑dnji, adj. Nachbars-, nachbarlich, benachbart; sosednja zemlja, angrenzendes Land, Cig.; sosednji kmetje, Levst. (Močv.); lepo po sosednje, freundnachbarlich, Cig.
10. sosẹ́dovati, -ujem, vb. impf. Nachbar sein, benachbart sein, Mur., Cig., Jan., Met., Mik.; s. s kom, Cig., C.; pokrajina je sosedovala s Tatari, Vrt.; dobro s., gute Nachbarschaft halten, Cig.
11. sosẹ̑dski, adj. Nachbar(en)-, nachbarlich, Cig., Jan.
12. sosẹ̑dstvọ, n. die Nachbarschaft, Mur., Cig., Jan., C., nk.
13. pososẹ́diti se, -sẹ̑dim se, vb. pf. Nachbar werden, Cig.
14. usosẹ́diti se, -sẹ̑dim se, vb. pf. Nachbar werden, in die Nachbarschaft treten, Cig.
15. izkúpiti, -im, vb. pf. 1) loskaufen, Mur., Cig., Jan.; einlösen: zastavo i., Cig., C.; kupon i., Cig. (T.); ( hs., rus.); — 2) für die Ware Geld bekommen, lösen; danes še nisem nič izkupil; i. denarja iz česa, Ravn. (Abc.); hiše ino njive so prodajali ino izkupljene denarje nosili, Ravn.; — 3) etwas Widerwärtiges sich zuziehen, übel ankommen: i. kaj, i. jo, i. si jo, (skupiti) Cig., Jan.; tako dolgo je iskal, da jo je izkupil, Gor., jvzhŠt.; izkupil (skupil) je tako, da mu je zvenelo tri dni po ušesih, LjZv.; slabo je izkupila kaka soseda, ako je hotela kaj na uho pošepetati, Str.
16. jẹ́sti, jẹ́m, vb. impf. 1) essen (von Menschen), fressen (von Thieren); krava ne je tega, die Kuh frisst das nicht; ne bo več kaše jedel = er ist todt, Cig.; prinesi (daj) mu jesti, bring (gib) ihm zu essen, grem si po jesti, ich gehe etwas zu essen holen; nimam kaj jesti, ich habe nichts zu essen; pojdite jest, kommt zu Tische; zdaj jejo (jedo), jetzt sind sie bei Tische; dobro j., einen guten Tisch führen; pri kom ješ? bei wem hast du die Kost? Cig.; veselo je gledal, kako se mu (detetu) dobro je, wie es ihm schmeckt, Jurč.; — jeden mesec, jedeno solnce, die Mondes-, Sonnenfinsternis, Mik.; — 2) ätzen, fressen, verderben; rja je železo, der Rost frisst das Eisen; — 3) beißen: nekaj me je, es beißt mich etwas, bolhe me jejo, jvzhŠt.; — je me, ich habe Bauchgrimmen, Cig., C.; — 4) ärgern, kränken, Cig., C.; to ga je, das macht ihm Sorgen, das ärgert ihn, Cig., C.; vest ga je, das Gewissen beißt ihn, Cig.; — j. se, sich grämen, Mur., Cig.; — 5) j. se, zanken, hadern, Mur.; sosedje se zmeraj jedo, Z.
17. meják, m. 1) der Grenznachbar, Mur., Cig., Jan., Mik.; Ne vrag, le sosed bo mejak, Preš.; — 2) = mejnik, Jan.
18. mənə̀c, -nca, m. der Hirsetreter, Z., Dol.; menci so ljudje, ki svojemu sosedu zastonj "menǫ́" proso, Lašče- Erj. (Torb.); — der Oelschläger, C.
19. nablážiti se, -im se, vb. pf. = naužiti se, (nablažíti se): Da se blaga nablažimo In sosede pogostimo, Levst. (Zb. sp.).
20. navíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) ein wenig aufstülpen; — 2) in die Enge treiben, M.; — anspornen, zu etwas vermögen, Jarn.; — 3) n. jo kam, enteilen, Z.; naviše jo proti sosedu, Zora; — 4) navihan, abgefeimt, durchtrieben.
21. obȗnkati, -am, vb. pf. abprügeln, abbleuen, Cig.; če ga ni obunkala mati, nasekali so ga sosedje, LjZv.
22. odoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. abackern, wegackern, Cig., Jan., M.; o. sosedu zemlje, Cig.
23. odžaljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odžaliti, = tolažiti, trösten: sosedje odžaljujejo moža, ki mu je žena umrla, Vod. (Izb. sp.).
24. plándovati, -ujem, vb. impf. von der Arbeit ruhen: moj konj že dva dni planduje, BlKr.- Svet. (Rok.); müßig herumstreichen, Z.; sosed po našem planduje (= pase), BlKr.- Let.; — prim. pladnovati.
25. plániti, plȃnem, vb. pf. 1) aufflammen: sosedova hiša plane, Slom.- C.; treske rade planejo, C.; hudo žganje hitro plane, Z.; — auflodern, Rez.- C.; ogenj je planil hiši do vrha, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen: kvišku p., auffahren; iz hiše p., aus dem Hause stürzen; p. na (nad) koga, auf jemanden losstürzen, ihn überfallen; — losschlagen: z roko po kom p., tudi: z roko koga p., vzhŠt.- Vest.
26. podjẹ̀d, -jẹ́da, m. 1) der Engerling, Cig., Jan.; podjedi, podzemeljski beli črvi, Levst. (Nauk); — 2) = bramor, die Maulwurfsgrille (gryllotalpa), Kor.- Jarn., Jan., Erj. (Ž.), Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) der einen zu untergraben sucht, der Widersacher, C.; — ni ga podjeda od hudega soseda, Npreg.- Jan. (Slovn.).
27. posváditi, -svȃdim, vb. pf. entzweien, Mur., vzhŠt.; vse sosede med seboj p., Mur.; — p. se, sich entzweien, sich zertragen, vzhŠt.
28. prigradíti, -ím, vb. pf. dazu einzäunen: veliko sosedovega sveta si je prigradil, Z.
29. 1. prikópati, -kǫ́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. 1) dazugraben, M.; kos sosedove njive p., Cig.; — 2) grabend gelangen; prikopali so težaki do sredi njive, Cig.; v rudniku p. do vode, Cig.; — 3) durch Graben (Hauen) erwerben, ergraben, Cig.
30. prirǫ̑jnik, m. = sorodnik, der Verwandte: sosedje in prirojniki, Schönl.
31. slávina, f. das Geburts- o. Namensfest: dati komu kaj za slavino, Goriš.; sosedje imajo navado, da hodijo drug k drugemu na slavino, Erj. (Izb. sp.); (slavna) Pliskavica (Kras), GBrda ("slabna") Tolm.
32. slíšati, slı̑šim, vb. impf. 1) hören; težko s., ne s. dobro, harthörig sein; tenko s., dünne Ohren haben, Cig.; na levo uho ne slišim dobro; slišiš? heda! hörst du? napak s., falsch hören; na svoja ušesa s., mit eigenen Ohren hören; s. mašo, die Messe hören, Burg.; — s. sovo, žrjave; (tudi z gen.: razumnih ljudi sem slišal, ich habe es von verständigen Leuten gehört, Levst. [Zb. sp.]); s. koga govoriti, žvižgati, jemanden reden, singen hören; kar Vi pravite, je lepo s. (klingt schön), V.-Cig.; pri vratih ga ni bilo nič s., beim Thor konnte man ihn gar nicht vernehmen; nič ni bilo s., es war kein Laut zu vernehmen; mnogo je s. o tatvinah, man hört viel von Diebereien; ni še bilo s., da bi bil prišel, es verlautete noch nichts von seiner Ankunft; s. je, da —, es heißt, dass —; nič prida ni s. o njem, man hört nichts Gutes von ihm; dober glas se sliši v deveto vas; od sosednjih fara se sliši zvonjenje; sliši se, man hört, es geht das Gerücht, Cig., Jan.; — 2) ( gehören, [ germ.]).
33. so-, praef. 1) = s-: sosed, soteska; — 2) ( adv.) Mit-, Neben-; sošolec, der Mitschüler, someščan, der Mitbürger einer Stadt, nk.; sopraznik, der Nebenfeiertag.
34. sǫ́prog, -prǫ́ga, m. 1) der Gemahl, Jan., C., nk.; (po rus.); — 2) kdor svoje živinče z živinčetom svojega soseda vkup vprega, Zavrče ( vzhŠt.)- C.
35. sosẹ̑ska, f. 1) die Nachbarschaft, Mur., Cig., BlKr.; cela žlahta in soseska, Trub.; — der zu einer Filialkirche gehörige Theil einer Pfarre, Gor.; — 2) die Gemeinde, bes. eine kleinere Gemeinde, die Dorfgemeinde; — 3) die Berathung der zu einer Nachbarschaft gehörenden Nachbaren u. das damit verbundene Mahl, BlKr.; — 4) das nachbarliche Verhältnis, die Nachbarschaft: pravo sosesko držati, Jsvkr.; po lepi soseski ravnati s kom, Vod. (Izb. sp.); sosesko trditi, gute Nachbarschaft halten, Cig.; — nam. sosedska.
36. sosẹ̑ščina, f. die Nachbarschaft; — nam. sosedščina.
37. sovọ̑rnik, m. soseda, ki si vzajemno posojujeta živino v oranje, ta sta sovornika, Vreme- Erj. (Torb.).
38. spọ̑li, adv. = spolu, zur Hälfte, halbpart; na spoli imeti kaj, BlKr.- Mik.; spoli orati (če eden zrnje, drugi njivo da), sadje takega drevesa, ki na meji stoji, gre sosedoma spoli, vzhŠt.- Vest.
39. 2. stíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad 2. stekniti; 1) zusammenstecken; glave stikaje so šepetali, Jurč.; s. se, sich berühren: hiša se stika s sosedovo, Ravn.; aneinander grenzen, Jan.; — s. se, zusammenfallen, zusammentreffen, sich schneiden ( math.), Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.); — zusammenfügen; hlode s., Baumstämme zusammenfügen, C.; — s. se, zusammen passen, Cig., Jan.; vrata se stikajo, die Thür schließt genau, Cig.; — 2) in Zusammenhang bringen, verketten, Cig.
40. strína, f. des Vatersbruders, des Oheims Frau, Mur., Cig., Dalm., kajk.- Valj. (Rad), BlKr., Št.; — tako se obgovarja tudi vsaka starejša sosedinja, BlKr.
41. svojíti, -ím, vb. impf. als Eigenthum beanspruchen, in Anspruch nehmen: s. si kaj, Cig., Jan.; to motiko si sosed svoji (= pravi, da je njegova), jvzhŠt.; moja sinova si v sužnost svoji, nobenega plačila si ne svoji, Ravn.- Valj. (Rad); nazaj si s. kaj, das Eigenthum einer Sache zurückansprechen, Svet. (Rok.); (s. se česa, Gor.); — sich anmaßen, Cig., Jan., nk.; — sich zueignen, Cig., Jan.
42. tesáriti, -ȃrim, vb. impf. das Zimmermannshandwerk ausüben; zimmern, C.; tesaril in mizaril je samouk razne stvari sosedom, Jurč.
43. ustanovíti, -ím, vb. pf. 1) zum Stehen bringen, Mur., Svet. (Rok.); u. voz, kola, Trub., Dalm.; u. solnce, Jsvkr.; u. barko, Ravn.; u. uro, jvzhŠt.; — hemmen, Einhalt thun, Cig., Jan.; ni ga moči ustanoviti, er lässt sich nicht halten, Cig.; — u. se, stehen bleiben, Mur., Trub.- Mik.; konj se ustanovi, Let.; na starem pogorišču ustanovi se družba, Jurč.; In se popred ne vstanovi, Da v beli Dunaj pridrči, Npes.-K.; — u. se, zur Ruhe kommen: ta človek se ne more ustanoviti, Dol.; ne ustanovi se, er lässt nicht ab, Krelj; — vino novo, jabolčnik, žganje se ustanovi (= verändert sich nicht mehr), Dol.; — 2) fest machen, befestigen, Dict., Mur.; u. koga v dobrem, Cv.; — u. se, sich festsetzen, festen Fuß fassen, sich etablieren, Cig., Jan.; u. se kje kot trgovec, Dol.; priženil in ustanovil se je v sosednji vasi, Dol.; — 3) festsetzen, feststellen, bestimmen, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk); u. plačo, dan, nk.; — 4) gründen, stiften, errichten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; u. šolo, društvo, zavod, nk.
44. vasováti, -ȗjem, vb. impf. 1) auf Besuch sein, Polj.; na sveti večer vasovali so vaščani drug pri drugem, Zora; hodil sem vasovat k sosedu, Jurč.; — 2) übhpt. bei der Nacht im Dorfe herumschwärmen, Kr.; bes. ein Stelldichein am Fenster der Geliebten haben, Kr.
45. zacvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. verschmalzen, M.; = z vrelo zabelo obliti, abschrecken, Cig.; — z. komu, es jemandem anthun: soseda je kravi zacvrla, LjZv.; jemandem heiße Sorgen bereiten, Z.
46. zadovoljìv, -íva, adj. befriedigend, Jan.; zadovoljivo izpričevalo, DZkr.; sosed je zadovoljno in zadovoljivo namežikal sosedu, LjZv.
47. zamudíti, -ím, vb. pf. 1) aufhalten, verweilen machen; z. koga s čim, Cig.; — z. se, sich zu lange aufhalten, verweilen; pri sosedovih sem se zamudila; — 2) versäumen; mašo, pridigo, pravdni dan, vlak z.; z. koga, jemanden nicht mehr antreffen, C.
48. zapı̑čək, -čka, m. der Zufluchtsort (kraj, kamor se kdo zapikuje, zateka): kdor poleg svojega gozdiča v sosednjih gozdih drva seka, pa se, kadar ga ima kdo videti, v svojino umika, temu ta ni za drugo nego v zapiček, Ig (Dol.).
49. zaplę́čevati, -ujem, vb. impf. bei Schmausereien ( bes. Hochzeiten) zur Seite lauern, um etwas zu erhaschen, schmarotzen, Guts.- Cig., Mur., Gor.; (k plesu pri svatovščini) fantje iz domače in sosednjih vasi pridejo zaplečevat, Gor.- Let.
50. 2. zvábiti, -im, vb. pf. zusammenladen, zusammenrufen, zusammenbitten, Dict., Cig., Dalm.- C.; zvabi svoje prijatelje in sosede, Krelj.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani