sorta (5)

1. sǫ̑rta, f. 1) die Sorte, die Art; vsake sorte ljudje, allerhand Leute: danes imate zverino ustreljeno od sorte (von jeder Gattung), Lašče- Levst. (Rok.); dobre sorte biti, von gutem Geschlecht sein, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) psovka: ti grda sorta ti! ( prim. bav. du geschlecht du nichtsnutziges!) Lašče- Levst. (Rok.).
2. sǫ̑rtast, adj. 1) allerlei: imamo sortasto drevje, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) v psovki: ti sortasta reč ti! Lašče- Levst. (Rok.).
3. sǫ̑rtati, -am, vb. impf. nicht leiden können, anfeinden, C., Gor.; vsi jo sortajo, mačehini in prejšnje žene otroci se sortajo, prašiči se sortajo, Polj.; — = opravljati, obirati, C., Z.; hudo ga je sortal, Polj.; — prim. sorta.
4. presǫ̑rtati, -am, vb. pf. p. žito, bei der Aussaat die Getreidesorte wechseln, Cig.
5. sọ̑sebən, -bna, adj. = poseben, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub. (Post.); sosebna (sus-) sorta, Dict.; soseben (sus-) dar božji, Dalm.; velika in sosebna (sus-) sreča, Jsvkr.; — sosebno = posebno (insbesondere, vorzüglich), Cig., Jan., Jurč., LjZv.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani