sok (228)

1. 1. sọ̑k, sọ̑ka, sokȃ, m. 1) der Saft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; der Baumsaft, Mik.; brezov s., der Birkensaft, Cig.; cedri so polni soka, Trav.- Valj. (Rad); beseda mu teče, kakor sok v dobu, er kommt in der Rede nicht vorwärts, Met.; želodčni, črevesni s., der Magen-, Darmsaft, Erj. (Som.); — 2) der weniger dichte Mehlbrei, Cig., Jan., Gor.; sok je redek močnik, Hip.- C.; Privoščila skoporita Bo ti komaj sok neslan, Preš.; od soka trebuh klempa, Npreg.- Valj. (Rad); — ein zubereitetes Gemüse, die Zuspeise, Rez.- C.; s. iz leče, das Linsenmus, Ravn.; repni s., gehackte Rüben, Jarn., C.; kapusni s., geriebenes Kraut, C.; — die Sauce: čebuljni s., die Zwiebelsauce, C.; mesnina v soku, Eingemachtes, C.; s. pri pečenki, die Bratensauce, Vod. (Izb. sp.).
2. 2. sǫ̑k, m. 1) der Zweig, Mik.; — 2) der Astknorren im Holz, Jarn.
3. sokáč, m. der Koch, Meg., Habd., Prip.- Mik.
4. sokačíca, f. die Köchin, Habd., ogr.- C., SlN.
5. sokáčič, m. der Küchenjunge, Habd.
6. sǫ̑kast, adj. knorrig, C.
7. sokàt, -áta, adj. 1) ästig, C.; — 2) knorrig: ( pren.) = trščat: s. človek, Trst. (Let.).
8. sǫ́kati, -am, vb. impf. = bosti, zbadati, BlKr.- DSv.
9. sokȃvina, f. = bodec, BlKr.- DSv.
10. sǫ́kəlj, -klja, m. das Reis, der Ast, ogr.- C.
11. sokı̑s, m. das Suboxyd, Cig. (T.), C.
12. sokı̑səc, -sca, m. das Suboxydul, Cig. (T.).
13. sokislína, f. eine Säure mit geringerem Sauerstoffgehalt: arsenova s., arsenige Säure, DZ.; žveplena s., schwefelige Säure, Sen. (Fiz.).
14. sokládən, -dna, adj. congruent, Cig. (T.), Erj. (Min.), C.; pogl. skladen.
15. sokljúč, m. der Nebenschlüssel, Cig.
16. soklòn, -klóna, adj. isoklinisch, Cig. (T.).
17. soknę̑štvọ, n. das Theilfürstenthum, Cig. (T.).
18. soknę̑z, m. der Mitfürst, der Theilfürst, Cig. (T.).
19. sokneževína, f. das Theilfürstenthum, Cig. (T.).
20. sǫ́kniti, sǫ̑knem, vb. pf. = ubosti, dregniti ( n. pr. z nožem), BlKr.- Let.
21. sokočijȃž, m. der Mitkutscher, Cig.
22. sókoł, -óla, m. der Falke; der Baumfalke (falco subbuteo), Frey. (F.); s. lovec, der Jagdfalke (falco candicans), Cig., Erj. (Ž.); s. selec, der Wanderfalke oder Taubenfalke (falco peregrinus), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — sokòł, -óla, Valj. (Rad).
23. sokolár, -rja, m. der Falkner, Cig., Jan., Zora.
24. sokolȃrstvọ, n. die Falknerei, Cig.
25. sokółəc, -łca, m. = golobar 2), Frey. (F.).
26. sokolíca, f. das Falkenweibchen, Cig., Jan., nk.
27. sokólič, m. dem. sokol; 1) junger Falke, Cig., Jan.; der Falke, Guts., Štrek.; — 2) der Zwergfalke (falco aesalon), Cig., Frey. (F.), Erj. (Z.); der Lerchenfalke, Levst. (Nauk); — tudi: sokolìč, -íča.
28. sokolı̑njak, m. der Falkenhof, Cig., Jan.
29. sokolíšče, n. der Falkensitz, Zora.
30. sokǫ́lji, adj. Falken-, Jan.; sokolje oko, Jan., C., SlN.
31. sokǫ̑łnik, m. der Falkner, Cig.; pogl. sokolar.
32. sokólov, adj. = sokolji, Mur., Cig., Jan.
33. sokolovȃnje, n. die Falkenbeize, V.-Cig.
34. sokolováti, -ȗjem, vb. impf. = loviti s sokolom, beizen, V.-Cig.
35. sokolǫ́vji, adj. = sokolji, Zv.
36. sokǫ́łski, adj. Falken-, Mur., Cig., Jan., nk.
37. sokomèr, -mę́ra, m. der Saftmesser, Jan.
38. sokǫ̑n, m. = sokol, Npes.-Vraz.
39. sokǫ́t, m. der Nebenwinkel, Cig. (T.), C., Cel. (Geom.).
40. sokotáti, -ȃm, vb. impf. lärmen, Št.- Trst. (Let.).
41. sokotòk, -tǫ́ka, m. der Saftfluss, Nov.- C.
42. sokovı̑t, adj. saftreich, Jan.
43. sokovítən, -tna, adj. = sokovit, Guts.
44. sokovı̑tost, f. die Saftigkeit, Guts., Cig.
45. sokozbı̑rnica, f. das Saftsammelgefäß, DZ.
46. sokristjȃn, m. der Mitchrist, Cig., Jan.
47. sokristjȃna, f. die Mitchristin, Cig., Jan.
48. sokrı̑v, -kríva, adj. mitschuldig ( z. B. eines Vergehens), Cig., Jan., nk.
49. sokrívəc, -vca, m. der Mitschuldige, Cig., Jan., nk.
50. sokrívka, f. die Mitschuldige, V.-Cig., DZ.
51. sokrı̑vnja, f. die Mitschuld, Cig., Jan., DZ.
52. sokrivọ̑st, f. = sokrivnja, Cig.
53. sokrǫ̑g, m. der Nebenkreis, Cig. (T.).
54. sokròv, -króva, m. das Paralleldach, h. t.- Cig. (T.).
55. sǫ́krovica, f., Mur., Cig., Jan., Nov. i. dr., pogl. sokrvica.
56. sǫ́krvəc, -vca, m. = sokrvica, SlGradec- C.; (sǫ́krovəc, Savinska dol.).
57. sǫ́krvica, f. mit Blut gemischter Eiter; — die Lymphe, Erj. (Som.); sokȓvica, Cv.
58. sǫ́krvičən, -čna, adj. bluteiterig.
59. sǫ̑kva, f. = strma pečina, Kr.- Valj. (Rad).
60. časokàz, -káza, m. das Chronoskop, Cig. (T.).
61. kosokǫ́tən, -tna, adj. schiefwinkelig, Cig. (T.).
62. lẹsokvárən, -rna, adj. waldverderblich, Cig.
63. lẹsokvȃrnik, m. der Waldfrevler, Cig.
64. óbsok, m. die Untersuchung, Habd.- Mik.; — prim. hs. sok, der Ausfinder.
65. previsòk, -óka, adj. zu hoch; — überaus hoch; allerhöchst.
66. rosokàz, -káza, m. das Thaupunkt-Hygrometer, h. t.- Cig. (T.).
67. rusokrìł, -kríla, adj. rothflügelig, C.
68. srẹdnjevisokonẹ́mški, adj. mittelhochdeutsch, nk.
69. visòk, -óka, adj. hoch; — visoko leteti, meriti, hoch hinaus wollen, Cig.; — hochmüthig, vornehm; tako visok je; visoka glava, ein hochmüthiger Mensch; nekateri človek je visok, kakor bi svet na njem stal, M.; — tudi: vísok, -óka; compar. višji, visokejši, tudi: visočji, Cv.; adv. više.
70. visokodę́bəłn, adj. hochstämmig, Jan.
71. visokodúšən, -šna, adj. hochsinnig, Jan. (H.).
72. visokodȗšje, n. der Hochsinn, Cig. (T.).
73. visokoglȃvəc, -vca, m. ein hochmüthiger Mensch, Slom.- C., ZgD.
74. visokoletèč, -ę́ča, adj. = visoko leteč, hochfliegend: visokoleteče misli, Preš.; — hochtrabend, Cig. (T.).
75. visokomę́rən, -rna, adj. hochmüthig, C.
76. visokomı̑səłn, adj. hochsinnig, Jan. (H.).
77. visokomı̑səłnost, f. erhabene Denkungsart, Cig.
78. visokonẹ́mški, adj. hochdeutsch, Jan., nk.
79. visokonòg, -nǫ́ga, adj. hochbeinig, Cig., Jan.
80. visokonǫ́šən, -šna, adj. hochtrabend, hochmüthig, Dict., Krelj- M.
81. visokopèt, -pę́ta, adj. mit hohen Absätzen versehen: visokopeti črevljički, Zv.
82. visokoplèč, -plę́ča, adj. hochschulterig, Jan.
83. visokoplečàt, -áta, adj. = visokopleč, Jan.
84. visokorǫ́dən, -dna, adj. hochgeboren (v naslovih), Mur., Cig., Jan., nk.; — rus.
85. visokorǫ̑dje, n. Vaše Visokorodje! Euer Hochgeboren! nk.; — rus.
86. visokorǫ́dnost, f. hohe Geburt, Jan. (H.); = visokorodje, Jan.
87. visokoslǫ̑vje, n. eine hochtrabende Sprache, der Bombast, Levst. ( LjZv.).
88. visokọ̑st, f. die Höhe; — die Hoheit; cesarska Visokost, kaiserliche Hoheit, Cig., Jan., nk.
89. visokostébəłn, adj. hochstengelig, nk.
90. visokọ̑stən, -stna, adj. Höhen-: visokostno merilo, der Höhenmaßstab, DZ.
91. visokošọ̑ləc, -lca, m. der Hochschüler, der Universitätshörer, Cig., nk.
92. visokošọ̑lski, adj. Hochschul-, Universitäts-, Cig., Jan., nk.
93. visokóta, f. 1) die Höhe, die Anhöhe, Dalm.; hočem vaše visokote zatreti, Dalm.; — 2) der Stolz, C.; — tudi visokọ̑ta, Valj. (Rad).
94. visokovẹ́jən, -jna, adj. hochästig, Jan.
95. visokovẹ̑jnat, adj. = visokovejen, Jan.
96. visokovr̀h, -vŕha, adj. hochwipfelig, Cig., Jan.
97. bábina, f. 1) ( zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; ( prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče- Erj. (Torb.).
98. bȃlzam, m. gost, močno dišeč sok, der Balsam.
99. bı̑ngola, f. 1) visok človek ( zaničlj.), Gor.; — 2) pl. bingole, = noge ( zaničlj.), ob Muri- Trst. (Let.); — prim. bingljati.
100. brezozírən, -rna, adj. 1) = brezobziren, Cig., Jan., C.; — 2) beziehlos, Cig. (T.); absolut: brezozirna večina, DZ.; brezozirna visokost, absolute Höhe, Jes.

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani