soben (30)

1. sóbən, -bna, adj. Zimmer-: sǫ̑bna oprava, die Zimmereinrichtung, nk.
2. gnusóbən, -bna, adj. ekelhaft, scheußlich.
3. nasobən, -bna, adj. doppelt (von Blumenblüten), C.; — prim. češ. nasobný, zusammengesetzt, C. (?)
4. nesposǫ́bən, -bna, adj. unfähig, untauglich, Jan., nk.; — prim. sposoben.
5. obsǫ̑bən, -bna, adj. = obseben, C.
6. osǫ̑bən, -bna, adj. = oseben, Personal-, persönlich, Jan., nk.
7. osobẹ́njək, -njka, m. = osebenjek, (osobenək) Jan. (H.).
8. osobẹnjevȃnje, n. = osobenjstvo: čas mojega osobenjevanja ("meiner Pilgrimschaft"), Dalm.
9. osobẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ( eig. Inwohner sein): ein Pilger sein, pilgern, Dalm.- Z., C.
10. osobẹ́njica, f. = osebenjica, die Inwohnerin, C., Št. Jernej ( Dol.).
11. osobẹ́njik, m. der Inwohner, (osobenik) Dict., Trub., Dalm., Krelj, Jap.- M., C.
12. osobẹ́njkovati, -ujem, vb. impf. = osebenjkovati, Jurč., Dol.
13. osobẹ́njski, adj. Inwohner-, Svet. (Rok.).
14. osobẹ́njstvọ, n. = osebenjstvo, die Inwohnerschaft, der Inwohnerstand, C.
15. osobẹ́njščina, f. = osebenjščina, osobenjstvo, C., Svet. (Rok.).
16. posǫ́bən, -bna, adj. im Zimmer befindlich, Zimmer-, nk.
17. samosǫ̑bən, -bna, adj. persönlich: samosobno se zglasiti, sich persönlich melden, samosobno voliti, direct wählen, Levst. (Nauk).
18. sposǫ́bən, -bna, adj. fähig, tauglich, Mur., Jan., C., nk.; s. za orožje, wehrhaft, Jan. (H.); s. za oliko, culturfähig, Cig. (T.); s. biti za kaj, sich zu etwas eignen, Jan.; — rus.
19. vsǫ̑bən, -bna, adj. inhärent, Cig. (T.); — stsl.
20. zasǫ̑bən, -bna, adj. = zaseben (privat), Jan., C., nk.
21. deficiēnt, m. zaradi bolehnosti za službo nesposoben duhovnik, der Deficient.
22. izvŕščina, f. die Vorzüglichkeit, der Vorzug, Cig. (T.); z izvrščino sposoben, mit Auszeichnung befähigt, DZ.; — die Meisterschaft, die Virtuosität, Cig. (T.); — hs.
23. nasobatən, -tna, adj. = nasoben, (tudi: nasovaten) SlGor.- C.
24. nasobnat, adj. = nasoben, (tudi: nasovnat), C.
25. nasvat, adj. = nasobat, nasoben, C.
26. nasvatən, -tna, adj. = nasoben, C.
27. osposobíti, -ím, vb. pf. befähigen, Raič ( Let.), SlN.- C.; — o. se, sich qualificieren, sich habilitieren, Cig., Raič ( Let.); — prim. sposoben.
28. sposǫ́bnost, f. die Fähigkeit, die Eignung, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. sposoben.
29. usposǫ́biti, -ǫ̑bim, vb. pf. befähigen, qualificieren, Cig. (T.), nk.; — prim. sposoben.
30. vsǫ̑bljen, adj. = vsoben, Cig. (T.); — stsl.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani