Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

smeti (36)


  1. smẹ́ti, smẹ̑jem, smẹ̑m, vb. impf. 1) wagen, sich getrauen, Alas., Dict., Krelj, ogr.- C.; nihče nẹ́ smel njega več vprašati, Trub.; strah božji je prišel črez mesta, da neso smeli Jakobovih sinov poditi, Dalm.; — 2) dürfen; to ne sme biti; povej mu, kar se sme, in kar se ne sme storiti! ne s. iz hiše, das Haus nicht verlassen dürfen; prosim, gospod, naj smem reči besedo (es möge mir erlaubt sein), Ravn.- Valj. (Rad); smem naj, ich nehme mir die Freiheit, Cig.; smeti je, man darf: te posode je smeti zapirati, diese Gefäße dürfen verschlossen werden, DZ.; ni smeti, man darf nicht, C., Levst. (Nauk), jvzhŠt.; to ni smeti storiti, Rib.- Mik.
  2. smetíka, f. neko grozdje, M., Valj. (Rad).
  3. smetílj, m. = oteklina, prisad, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. smetljaj.
  4. smetı̑łnica, f. die Kehrschaufel, die Mistschaufel, Jan., Nov.- C.; — der Kehrichtkasten, der Kehrichtkorb, Cig., Jurč.
  5. smetíšče, n. die Kehrichtstätte, der Kehrichthaufen; imam več na smetišču, ko ti v hiši, Fr.- C.
  6. smetíščən, -ščna, adj. vom Kehrichthaufen: smetı̑ščni gnoj, Gor.
  7. smetı̑ščnica, f. der Auskehrichtstrog, Z., Ljub.; — die Kehrichtschaufel, C.
  8. smetı̑ščnik, m. der Kehrichthaufen, C.
  9. smetı̑ščnjak, m. = smetiščnik, C.
  10. smetíti, -ím, vb. impf. Dinge, die ausgekehrt oder weggeputzt werden müssen, verstreuen, Unrath machen; kaj mi tu spet smetiš! jvzhŠt.
  11. 1. smetìv, -íva, adj. = poln smeti, unrein, unausgekehrt, Mur., Cig.
  12. 2. smẹtìv, -íva, adj., Mur., pogl. snetiv.
  13. nasmetíti, -ím, vb. pf. irgend eine Menge ungehöriger, unnützer Dinge, Unrath anstreuen = smeti napraviti; z rezljanjem n. po sobi ali n. sobo; nasmečen, voll Kehricht, C.
  14. posmetíti, -ím, vb. pf. smeti napraviti, s smetmi onesnažiti: vse p. po sobi.
  15. zasmetíti, -ím, vb. pf. mit Ungehörigem (Staub, Abschnitzel u. dgl.), mit Kehricht bedecken; zasmečena tla.
  16. drmožjè, n. smeti na cesti, ogr.- C.; zrak v vrteči gib pride in s seboj nese prah, listje, smeti, drmožje, ogr.- Valj. (Rad); das Anschwemmicht, C.
  17. 1. izmésti, -métem, vb. pf. 1) herausfegen; i. smeti iz kota; — 2) ausfegen; i. kot; — i. se (o nebu), auswittern, Šol.
  18. lẹpotíłən, -łna, adj. zur Verschönerung dienend; lepotı̑łnọ drevo, der Zierbaum, Šol.; — kosmetisch, DZ.
  19. 1. namésti, -métem, vb. pf. in Menge zusammenkehren; n. veliko smeti.
  20. odgrábiti, -grȃbim, vb. pf. wegrechen: o. smeti od sena; — wegscharren (mit der Hand u. dgl.).
  21. odpàd, -páda, m. 1) = kar odpada, smeti, C.; — 2) der Abfall, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  22. ogràd, -gráda, m. ein umzäunter o. eingefriedeter Platz, Jan., Zora, ogr.- Valj. (Rad); — der Hof hinter dem Hause: na ograd mečejo smeti in drugo šaro, Gor.; — eine umzäunte Viehweide, SlGradec- C.; — der Garten, Jan., Mik., Luče ( Št.)- Erj. (Torb.), vzhŠt.; bes. der Gemüsegarten, Poh.; vinski o., der Weingarten, Rez.- C.; — tudi: ógrad (ǫ́grad), -gráda, ogr.- Valj. (Rad); ógrad, ógrada, Erj. (Torb.).
  23. plȃtək, -tka, m. 1) prostor na njivi, kjer so coprnice gnoja, smeti, slame ali kaj takega sežgale, vzhŠt.; — 2) die Verhexung, SlGradec- C.
  24. plȃžnat, adj. voll Unkraut, unrein, mit Ungehörigem gemengt: žito je plažnato, C., Gor., Notr.; fižol je p. (= poln smeti), Gor.
  25. pomésti, -métem, vb. pf. auskehren, ausfegen; sobo, vežo p.; p. po sobi, po veži; soba ni še pometena; ni še pometeno (po sobi); smeti p.; — p. koga, jemanden zu Boden werfen, Gor.- M.; — p. jo, p. se, sich aus dem Staube machen, Cig., C.
  26. posnę̑mək, -mka, m. 1) der Abhub (der Karten), Jan.; — 2) posnemki = smeti, ki pri ravnanju žita o mlatvi na površju ostajajo v rešetu, Kras; — 3) das Nachgebildete, das Nachgeahmte, die Nachbildung, die Nachahmung, Cig., Jan., DZ.; die Copie, Cig., Jan., C.; potrjeni posnemki pramere, DZ.; — eine nachahmende Gestalt, Erj. (Min.), Cig. (T.).
  27. prebírati, -bı̑ram, vb. impf. ad prebrati; 1) (immer das Schlechte absondernd) ausklauben, auslesen, sichten; solato p., Cig.; gozd p., den Wald läutern, Cig.; smeti p., das Kehricht durchsuchen, Z.; ptice si perje prebirajo, ogr.- Valj. (Rad); besede na vse strani p., ein Wortklauber sein, Cig.; — wählerisch immer das Bessere sich aussuchen; službo si p., Cig.; poprej si prebiral, zdaj pa pobiraj! = kdor dolgo izbira, pobere ostanek, Koborid- Erj. (Torb.); kdor si obilo prebira, tak si malokedaj prebere, Zv.; — 2) abwechselnd berühren oder greifen: ein Instrument mit Tasten spielen: klavir, orgle p., Cig., Jan., C.; — strune p., die Saiten anschlagen; — p. z nogami = navzkriž stopati, Dol.; z rokami p. = navzkriž prijemati (zdaj z eno, zdaj z drugo roko), Dol.; nepravilne korake p., unregelmäßige Schritte machen, LjZv.; — 3) durchlesen; — hie und da in einer Schrisf lesen, herumblättern; knjigo (knjige), pisma, časnike p.
  28. rešétina, f. = smeti, ki ostanejo vrhu žita v rešetu, C.
  29. skrǫ̑žək, -žka, m. = tisto slabo zrnje in smeti, ki se krožijo v rešetu, kadar se žito obravnava, Sv. Duh pri Krškem, Lašče- Erj. (Torb.); nav. pl. skrožki, Dol., Notr., vzhŠt.- C.; skrožki in podrešetina, Slc.; — repni skrožki, die runden Scheiben, die beim Schälen der Rüben zuerst ausgeschnitten werden, C.
  30. skrǫ́žiti, -im, vb. pf. rund machen, abrunden, Mur., Cig.; skrožena cesta, eine gewundene Straße, C.; — arrondieren, C.; — s. se, sich im Kreise ansammeln: smeti se skrožijo v rešetu nad zrnjem pri občinjavanju, Slc.
  31. smę̑t, -ı̑, f. 1) ein einzelnes Stückchen des Auskehrichtes, des Unrathes; s. je padla v pijačo; pl. smeti, das Auskehricht; — die Kleinigkeit: vsaka s. ga razjezi. C.; ( pren.) die Hefe des Volkes, die Bagage, Cig.; bodi svet ali smet, ne verujem ti, Z.; — 2) ime drobne, majhne ovce, Baška dol.- Erj. (Torb.).
  32. 2. smẹ́tən, -tna, adj. zulässig, DZ.; ni s. ugovor, es ist keine Einsprache zulässig, Levst. (Cest.); — prim. smeti.
  33. 1. smetljı̑vəc, -vca, m. kdor rad smeti, Polj.
  34. 2. zmésti, zmétem, vb. pf. zusammenfegen, zusammenkehren; smeti na kup z.; žito z metlo na kup zmetejo, Ravn. (Abc.).
  35. 2. zmẹ́tati, -mẹ̑tam, vb. impf. ad 2. zmesti; zusammenfegen; smeti na kupe z.
  36. znę̑s, -ı̑, f. 1) = smeti, stelja itd., kar naplavi in znese voda, das Genist, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) = družba malovrednih ljudi, das Gesindel, Podkrnci- Erj. (Torb.).



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA