sluga (12)

1. 1. slúga, -e, m. der Diener, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad), BlKr., nk.; Vsak vojak ima svoj'ga slugo, Npes.-K.
2. 2. slúga, f. die Nacktschnecke (limax cinereoniger), Cerkno- Erj. (Torb.); — prim. sluz.
3. slȗgar, -rja, m. = slinar 2), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
4. obslȗga, f. die Verrichtung: o. zakramenta, die Ertheilung des Sacramentes, C.
5. odslȗga, f. der Gegendienst, Cig.; — hs.
6. oslȗga, f. = obsluga, die Abhaltung ( z. B. einer Feier), C.
7. uslȗga, f. die Erweisung eines Dienstes, einer Gefälligkeit, C., nk.; na uslugo biti, zu Diensten stehen, nk.; — rus.
8. zaslȗga, f. das Verdienst, Cig., Jan., nk.; po zaslugi, nach Verdienst, Cig.; imeti veliko zaslug, velike zasluge, nk.
9. čitȃłničən, -čna, adj. zur Čitalnica gehörig: čitalnične sobe, čitalnični sluga.
10. slȗg, m., Erj. (Torb.), pogl. 2. sluga.
11. zaslȗžba, f. 1) das Erwerben, der Erwerb, Cig., Jan.; — 2) = zasluga, Guts., Mur., kajk.- Valj. (Rad).
12. zbórən, -rna, adj. 1) die Versammlung betreffend, zur Versammlung gehörig, Versammlungs-, Collegial-, Cig., Jan., nk.; zbǫ̑rni zapisnik, zborni sluga, Cig., nk.; — 2) Chor-: zborno petje, der Choralgesang, Jan.; — 3) collectiv, Cig., Jan.; zborno ime, der Sammelname (nomen collectivum), Cig., Jan., Cig. (T.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani