slika (64)

1. slíka, f. das Abbild, das Bild, Cig., Jan., nk.; das Gemälde, Jan., nk.; s. iz (vsakdanjega) življenja, das Genrebild, Cig. (T.); — ( pren.) das Bild (eine Schilderung), nk.; — hs.
2. slı̑kanje, n. das Abbilden, das Malen, nk.; s. na mokrem, die Frescomalerei, Cig. (T.); s. polti, die Carnation, Cig. (T.).
3. slikár, -rja, m. der Maler, Cig. (T.), C., nk.; s. cvetja, živali, dekoracij, der Blumen-, Thier-, Decorationsmaler, Cig. (T.); — hs.
4. slikaríca, f. die Malerin, nk.
5. slikarı̑ja, f. = slikarstvo, Cig. (T.).
6. slikáriti, -ȃrim, vb. impf. Gemälde verfertigen, malen, Z., C.
7. slikárnica, f. das Atelier, Cig. (T.).
8. slikárski, adj. Maler-, nk.
9. slikȃrstvọ, n. die Malerkunst, die Malerei, Cig. (T.), nk.; s. iz življenja, die Genremalerei, Cig. (T.).
10. slı̑kati, -am, vb. impf. abbilden, malen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — hs.
11. česlíka, f. das Nadelkraut (scandix pecten Veneris), Habd.; (češljika, Guts.).
12. dobromislíka, f. das Wohlgemuth (origanum vulgare), Danj.- C.
13. drobnoslikár, -rja, m. der Miniaturmaler, nk.
14. drobnoslikȃrstvọ, n. die Miniaturmalerei, nk.
15. kislíka, f. 1) der Sauerapfel, Notr.; — 2) saures Getränk, C.
16. kislíkast, adj. = kiselkast, säuerlich, Cig., Mik., Let.
17. krajeslikar, -rja, m. der Landschaftsmaler, Jan. (H.).
18. krajinoslikar, -rja, m. der Landschaftsmaler, Jan. (H.).
19. kraslíka, f. das Perlgras (melica), C., Medv. (Rok.).
20. naraslíka, f. der Zweig, C.
21. naslı̑kati, -am, vb. pf. abbilden, malen: n. koga, n. podobo, nk.; naslikana okolica, die Landschaft, Cig. (T.).
22. obraslíka, f. die Narbe, Savinska dol.
23. oslı̑kati, -am, vb. pf. 1) bemalen, Jan. (H.); — 2) schildern, Jan. (H.).
24. pàslíka, f. das Nachbild (slika, katero vidimo, kadar po gledanju svetlega predmeta zamižimo), Žnid., Lampe (D.).
25. poslı̑kati, -am, vb. pf. bemalen: z vodenimi barvami p., Navr. (Let.).
26. preslı̑kati, -am, vb. pf. 1) übermalen, nk.; — 2) anders malen, nk.; — 3) copieren, Cig. (T.).
27. trę́slika, f. das Fieber, Dol.; das Angstfieber, Cig.; — pogl. trešljika.
28. zrȃslika, f. 1) die Weißwurz (convallaria polygonatum), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — 2) zraslíka, zwei zusammengewachsene Zweige, C.
29. akvarēl, m. vodenobarvna slika, das Aquarell.
30. ālbum, m. v knjigo zvezani listi s slikami, imeni itd., das Album.
31. arabēska, f. slikarski okrasek, die Arabeske.
32. bójevən, -vna, adj. = bojen, Schlacht(en)-: bojevni slikar, der Schlachtenmaler, Cig. (T.).
33. česlíkovina, f. = česlika, Cig.
34. frēska, f. na mokro slikana podoba, das Frescobild, Cig. (T.).
35. idīla, f. pesem, slikajoča prirodno, nedolžno življenje, die Idylle.
36. ilustrácija, f. tekstu dodana slika, die Illustration, Cig. (T.), nk.
37. izvŕniti, -nem, vb. pf. umwerfen, umstürzen; i. voz; dvakrat je izvrnil, er hat zweimal umgeworfen; oba vkupe vozila, oba vkupe izvrnila = mitgefangen, mitgehangen, Jurč.; kupico i., ein Glas leeren; i. koga, jemanden zu Boden stürzen, umreißen; i. se, umkippen, umstürzen ( intr.), umfallen; voz se je izvrnil; pijanec se izpreobrne, kadar se v jamo izvrne; izvrnjen, umgestürzt, verkehrt; izvrnjena slika, ein verkehrtes Bild, Žnid.; — škornje i., die Stiefel schieftreten, Z., jvzhŠt.; škorenj se mi je izvrnil, ich habe den Stiefel schiefgetreten, jvzhŠt.; — wenden: krivdo na koga i., die Schuld auf jemanden wälzen, Cig., Jan.; — verdrehen: besede i., Cig. (T.); — auslegen: vse so mu na hudo izvrnili, alles hat man ihm übel ausgelegt, Krelj; ( nav. zvrniti; toda prim. hs. izvrnuti, rus. izvernutь, umstürzen).
38. məglę̑n, adj. Nebel-, nebelig; meglena podoba, slika, das Nebelbild, Cig. (T.); megleno je, es nebelt; megleno mi je pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.; meglene oči, trübe Augen, Cig.
39. miniatūra, f. drobna slika, die Miniatur.
40. miniatūrən, -rna, adj. Miniatur-, miniaturna slika, drobna slika, ein Miniaturbild, Cig. (T.).
41. mǫ́kər, mókra, adj. nass, feucht; mokra obleka; mokro vreme; m. kakor miš, durch u. durch nass; na mokrem, in der Nässe; po suhem in po mokrem, zu Wasser u. zu Lande; — na mokro slikati, al fresco malen; — mokri brat (bratec), der Trunkenbold, Cig., C.
42. mǫ̑kroma, adv. = na mokro (slikati), al fresco, V.-Cig.
43. namȃlati, -am, vb. pf. = naslikati, hinmalen, malen.
44. narǫ̑be, adv. = na robe, verkehrt, umgekehrt; n. obrniti; — n. delati, verkehrt, nicht recht machen; n. razumeti, govoriti; vse gre n.; — to je n. svet, das ist eine verkehrte Welt; n. slika, ein verkehrtes Bild, Žnid.; — auf der Kehrseite; — umgekehrt, im Gegentheil.
45. obsę̑žje, n. der Bereich, Cig., Jan., C.; o. slikarstva, das Gebiet der Malerei, Zora.
46. odímiti, -dı̑mim, vb. pf. anrauchen, anqualmen, berauchen, Cig.; — (v slikarstvu) schwächer malen, verblasen, V.-Cig.
47. ǫ́ljevən, -vna, adj. Öl-: oljevna slika, das Ölgemälde, Cig. (T.).
48. omèt, -mę́ta, m. 1) der Maueranwurf; na moker omet slikati, al fresco malen, Cig.; — 2) der Aufschlag bei Kleidern, C.; — der Rand (des Ackers), Jan.
49. ozȃdje, n. der Hintergrund, Cig. (T.), C., nk.; vsaka slika mora imeti svoje o., Nov.
50. pastēlən, -lna, adj. Pastell-: pastelna slika, Cig. (T.).
51. perspektīva, f. daljnogledno razmerje, die Perspective: linearna, slikarska ali zračna p., die Linear-, Luft-, Malerperspective ( math.), Cig. (T.); odzgornja (ptičja) p., die Vogelperspective, Cig. (T.).
52. plǫ́ščica, f. dem. plošča; 1) das Plättchen: slikarska p., die Palette, Jan. (H.); jezičkova p., das Züngelblatt, Jan. (H.); — der Teller, C.; lončar dela sklede, ploščice, piskre, Ravn. (Abc.); — 2) = plošča 3), Hip.- C.
53. pobǫ́čən, -čna, adj. Seiten-, Cig., Jan.; pobǫ̑čna slika, das Pendant, Cig. (T.); pobočno srodstvo, die Seitenverwandtschaft, Cig. (T.).
54. podǫ̑ba, f. 1) das Bild; p. kamenita, iz lesa izrezana, na platno naslikana; časopis s podobami, eine illustrierte Zeitschrift; — das Ebenbild, das Porträt; — die Gestalt: v podobi belega goloba; brez podobe, gestaltlos; dvanajst ribičev je preobrnilo podobo tega sveta, Jap. (Prid.); — das Sinnbild, das Symbol; lilija je podoba nedolžnosti; v podobi, v podobah, figürlich, allegorisch, Cig., Jan., nk.; — 2) der Anschein: kakor je podoba, dem Anschein nach; kakor je vsa p., allem Anschein nach; p. je, es hat den Anschein; po vsej podobi, allem Anschein nach, DZ.; zoper vso podobo, gegen alle Wahrscheinlichkeit, DZ.
55. pokónčən, -čna, adj. aufrecht; pokǫ̑nčna hoja; aufrechtstehend, Cel. (Geom.); pokončna slika, Žnid.; — pokončna hiša, das Giebelhaus, V.-Cig.
56. pokrájinski, adj. Provinzial-, Cig. (T.); tudi: pokrajı̑nski: pokrajinsko slikarstvo, die Landschaftsmalerei, Navr. (Let.).
57. premȃlati, -am, vb. pf. übermalen; — pogl. preslikati.
58. preobẹ́siti, -obẹ̑sim, vb. pf. 1) überall behängen: sobe s slikami p., nk.; — 2) anders oder anderswohin hängen, Cig., M.; — p. se, sich auf die andere Seite neigen: o kresi se dan preobesi, Z.
59. preslikováti, -ȗjem, vb. impf. ad preslikati.
60. stojálọ, n. = stalo, das Gestell, das Postament, Cig., Jan., DZ., nk.; — slikarsko s., die Staffelei, Jan. (H.).
61. ukrásən, -sna, adj. Schmuck-: ukrȃsni pridevnik, das Schmuckbeiwort (epitheton ornans), Cig. (T.); ukrasno slikarstvo, die Decorationsmalerei, Navr. (Let.).
62. ukrȃsnik, m. slikar u., der Decorationsmaler, Navr. (Let.).
63. zástor, m. die Verhüllung, Cig., C.; der Vorhang, Jarn., Cig., Jan., Dalm.- M., kajk.- Valj. (Rad); slikani zastori, Rouleaux, DZ.; — die Tapete, Guts.- Cig., Jan.; — der Schleier, C.; — das Vortuch, die Schürze, BlKr.- Cig., Navr. (Let.), Jan., Zora, Vrt.; — kočijski z., das Spritzleder, Cig.
64. zdẹ̑łək, -łka, m. das Arbeitsproduct, die Arbeit, Mur., DZ.; duševni zdelki, Raič ( SlN.); nezrel z. brez pravega črteža, Levst. ( LjZv.); dva pokrajinska zdelka (namreč slikarska), Navr. (Let.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani