slednik (9)

1. slẹdník, m. 1) der Spürhund, der Leithund, Meg., Habd., Dict., Cig., C., Hip. (Orb.), Krelj, Jsvkr., nk.; — 2) der Anhänger, Cig., Krelj, M.; njegovi sledniki, sein Anhang, Cig., Navr. (Let.).
2. naslẹ̑dnik, m. 1) der Nachfolger; — cesarjevič n., kaiserlicher Kronprinz, Jan. (H.); — der Erbe, Dalm.- M.; = dedni n., Levst. (Nauk); — 2) der Anhänger, C.
3. pravonaslẹ̑dnik, m. der Rechtsnachfolger, DZ.
4. prestolonaslẹ̑dnik, m. der Thronnachfolger, nk.
5. rudoslẹ̑dnik, m. der Schürfer, Cig.
6. cesárjevič, m. des Kaisers Sohn, kaiserlicher Prinz, Mur., Cig., Jan., nk.; c. naslednik, der Kronprinz, DZ.
7. dẹ́dən, -dna, adj. Erb-, Cig., Jan., C.; dedno nasledje, die Erbfolge, Cig. (T.); dedni naslednik, der Erbe, Levst. (Nauk); dedno posestvo, Jurč.
8. gǫ̑rši, adj. compar. 1) ärger, vzhŠt.- C.; še gorši je naslednik, Navr. (Let.); — 2) stattlicher, schöner, hübscher; dekle je zalo, ali sestra je še gorša, Gor.; bil je izmed vseh najgorši, Savinska dol.- DSv.; gorša dekleta, Npes.- Vod. (Pes.); Prvi ljubček je bil gorši, Npes.-Schein.; imel je ženo, goršo kakor drugi plemenitaši, LjZv.; besser, Štrek., DSv.; gorše je biti pobožen, pa ubožen, kakor hudoben pa premožen, DSv.
9. naslẹ̑da, m., Ravn.- C., pogl. naslednik.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani