skus (29)

1. skus-, išči pod izkus-.
2. doskúsiti, -kȗsim, vb. pf., pogl. doizkusiti.
3. fīskus, m. državni zaklad, der Fiscus, (fiškus) Cig., Jan.
4. poskȗs, m. der Versuch, die Probe; das Experiment, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — nam. poizkus.
5. poskȗsək, -ska, m. der Versuch, Cig., Jan.
6. poskúsən, -sna, adj. Versuchs-, Probier-, Probe-, Cig., Jan., C.; poskȗsnọ leto, das Probejahr, Jan.; poskusni kamen, der Probestein, Cig., Jan.; poskusno določiti, probeweise bestimmen, DZ.
7. poskúsiti, -kȗsim, vb. pf. einen Versuch machen, versuchen; poskusi, če se upaš! z lepo p., es in Güte versuchen; p. puško, das Gewehr probieren; p. obleko, das Kleid anprobieren, Cig.; p. kamen, behauen (im Bergbau), Cig.; — erfahren; on je že veliko poskusil na svetu; — p. se s kom, es mit jemandem aufnehmen, einen Kampf mit jemandem wagen, Cig.; — p. se za koga, sich für jemanden verwenden, Podkrnci- Erj. (Torb.); — nam. poizkusiti.
8. poskȗsnik, m. der Probierer, Cig.
9. poskȗsoma, adv. versuchsweise, Cig. (T.).
10. poskȗstvọ, n. die Probierkunst, Cig., DZ.
11. preskus-, išči pod: preizkus-.
12. 2. bòr, -bóra, m. der Kampf, Mur., Cig.; Čujte bor! Kos.; poskusni b., der Wettkampf, Jan.; Pozove petje v bor italijansko, Levst. (Zb. sp.).
13. devetíčən, -čna, adj. devetični preskus (izkus), die Neunerprobe ( math.), Cig. (T.).
14. doizkúsiti, -kȗsim, vb. pf. erproben (doskusiti), Mur.; doizkušen, bewährt, erprobt, Mur., Cig., Jan.
15. hipotēza, f. poskusna razlaga, domneva, die Hypothese; — tudi = uvet, pogoj.
16. izkȗsa, f. die Versuchung: vražja i. (skusa), ogr.- C.; nas ne vpeljaj na izkuso ("na scusso"), Alas.; ne vpeljaj nas v izkuso ("vu skusu"), kajk.- Valj.
17. izkúsiti, -kȗsim, vb. pf. 1) eine Probe, einen Versuch machen, versuchen; i. kamen vzdigniti, i. vse poravnati; izkusi na vse kraje, izkusi, kar moreš, versuche alle Wege, Cig.; i. koga, jemanden auf die Probe stellen, Cig.; — 2) prüfen; i. kamen, vino, prüfen, Cig.; — izkušen, erprobt, erfahren: i. človek; — 3) Erfahrungen machen, erfahren; marsikaj sem že izkusil na svetu; izkusil boš pri vojakih, kaj je pokorščina; obilo hudega si i., Levst. (Zb. sp.); — 4) i. se, (in einem Wettkampf) sich messen, C.; Jaz ga imam pod sabo, Da se skusit ( nam. izkusit) gre s tabo, Npes.-K.; ( nav. skusiti; toda prim. izkusiti, Krelj, Dalm., Trub., in stsl., hs., rus. isk-.).
18. pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.- Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
19. poizkúsiti, -kȗsim, vb. pf. versuchen, erproben, Z., nk.; nav. poskusiti.
20. ponésti, -nésem, vb. pf. 1) ein wenig tragen, Cig.; — ponesem: ich werde tragen; poneso me na pokopališče; — 2) p. se, gerathen, gedeihen: ni se mi poneslo, Z.; ta poskus se prav dobro ponese, Žnid.; — 3) p. se, sich berühmen, rühmend etwas sagen, Zv.; — 4) p. se za koga (kaj), sich jemandes (einer Sache) annehmen, Cig.; p. se za vero, za svoje stiskane brate, Ravn.
21. poskušȃj, m. = poskus, C., SlN.
22. poskúšati, -am, vb. impf. ad poskusiti; Versuche machen, versuchen, probieren; p. se s kom, sich in Kämpfe einlassen; — p. se za koga, sich für jemanden verwenden, Podkrnci- Erj. (Torb.).
23. predávanje, n. das Übergeben, das Überliefern; — (po hs.) der Vortrag, nk.; poskusno p., der Probevortrag, Jan., nk.
24. preizkúsiti, -kȗsim, vb. pf. durchprüfen, prüfen, Mur., Cig., Jan.; erproben, Mur., Cig., Jan.; preizkušen, erprobt, bewährt, Cig., Jan.; preizkušena mera, geaichtes Maß, Levst. (Nauk); — ( nav. preskusiti; prim. izkusiti).
25. prekobíliti, -ı̑lim, vb. pf. = prekobaliti: p. (= prehoditi) in poskusiti toliko sveta, Levst. (Zb. sp.).
26. prepodávanje, n. der Vortrag, die Vorlesung, Cig. (T.), DZ.; poskusno p., der Probevortrag, DZ.
27. prevràt, -vráta, m. 1) die Umkehrung, Cig. (T.); — der Umschwung, der Umschlag, Jan.; die Katastrophe, Cig. (T.); — der Umsturz, die Umwälzung, die Revolution, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — 2) einer, der alles übereilt: jaz sem že nekaj skusil, ti si pa še mlad prevrat: vse bi rad naglo storil, Jurč.
28. svẹtljȃva, f. die Erhellung, die Beleuchtung, SlN.; svetljava pri teh poskusih naj ne bode premočna, Žnid.
29. zalèt, -lę́ta, m. 1) der Anlauf, Cig., Jan.; kobilica je poskusila nov zalet, Jurč.; z. valov, Cig.; — 2) der Verläufer (im Kugelspiel), Cig.; — 3) der Eingriff, der Übergriff, Cig.; z. v tuje pravice, Cig.; braniti koga krivičnih zaletov, jemanden vor widerrechtlichen Eingriffen schützen, DZ.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani