skupiti (5)

1. 1. skupíti, -ím, vb. pf. zusammenhäufeln, versammeln, sammeln, Cig., Jan.; s. se, sich zusammenrotten, sich ansammeln, Cig., Jan.
2. 2. skúpiti, -im, vb. pf. durch Verkauf lösen; pogl. izkupiti.
3. izkúpiti, -im, vb. pf. 1) loskaufen, Mur., Cig., Jan.; einlösen: zastavo i., Cig., C.; kupon i., Cig. (T.); ( hs., rus.); — 2) für die Ware Geld bekommen, lösen; danes še nisem nič izkupil; i. denarja iz česa, Ravn. (Abc.); hiše ino njive so prodajali ino izkupljene denarje nosili, Ravn.; — 3) etwas Widerwärtiges sich zuziehen, übel ankommen: i. kaj, i. jo, i. si jo, (skupiti) Cig., Jan.; tako dolgo je iskal, da jo je izkupil, Gor., jvzhŠt.; izkupil (skupil) je tako, da mu je zvenelo tri dni po ušesih, LjZv.; slabo je izkupila kaka soseda, ako je hotela kaj na uho pošepetati, Str.
4. 1. skúpljati, -am, vb. impf. ad 1. skupiti; häufen, sammeln, Cig.; s. se, sich sammeln, Cig., Zora.
5. 1. skupljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. skupiti; sammeln, Jan., C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani