skup (88)

1. skùp, skúpa, m. der Inbegriff (complexus), ( phil.), Cig. (T.).
2. skùp, adv. zusammen; vsi s., alle miteinander, Mur., Cig.; — iz: vzkup, Levst. (Sl. Spr.).
3. skȗpaj, adv. zusammen; s. biti; s. kositi; s. imeti kaj s kom; vsi s., alle miteinander.
4. skupčàn, -ána, m. skupčani so skupni posestniki kakega zemljišča, pos. pašnikov, Ig (Dol.), Notr.
5. skȗpčati, -am, vb. pf. zusammenhäufeln, aufhäufeln, M., Z.
6. skȗpčina, f. gemeinsamer Besitz, Notr.
7. skȗpčinski, adj. zum gemeinsamen Besitz gehörig, C., Notr.
8. skúpčiti, -kȗpčim, vb. pf. concentrieren: s. se, sich concentrieren, Jan.
9. skȗpək, -pka, m. die Gruppe, Jan., C.; s. zemljišč, ein Grundcomplex, Cig., Jan.; — das Aggregat, Cig.
10. skúpən, -pna, adj. gemeinsam, gemeinschaftlich, Gesammt-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; skupna molitev, Z.; skupno prebivanje, das Zusammenwohnen, C.; skupna svota, die Gesammtsumme, Cig. (T.); collectiv, cumulativ, Cig., Jan., Cig. (T.); skupno ime, das Collectivum ( gramm.), Cig. (T.); skupni pojem, der Collectivbegriff, Cig. (T.).
11. skupíčək, -čka, m., pogl. izkupiček.
12. skupílọ, n., pogl. izkupilo.
13. skupína, f. die Gruppe, Jan., Cig. (T.), C., DZ., Cel. (Ar.), nk.
14. skupínoma, adv. gruppenweise, Jan. (H.).
15. 1. skupíti, -ím, vb. pf. zusammenhäufeln, versammeln, sammeln, Cig., Jan.; s. se, sich zusammenrotten, sich ansammeln, Cig., Jan.
16. 2. skúpiti, -im, vb. pf. durch Verkauf lösen; pogl. izkupiti.
17. skúpljanje, n. das Sammeln: s. vojakov, Cig.
18. 1. skúpljati, -am, vb. impf. ad 1. skupiti; häufen, sammeln, Cig.; s. se, sich sammeln, Cig., Zora.
19. 2. skúpljati, -am, vb. impf. = skupljavati, Mur.
20. skupljávati, -am, vb. impf. = 2. skupljevati, aufkaufen, zusammenkaufen, Mur., Met.
21. 1. skupljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. skupiti; sammeln, Jan., C.
22. 2. skupljeváti, -ȗjem, vb. impf. zusammenkaufen, aufkaufen, Mur., Met.; suhe slive skupljuje, Jurč., Dol., jvzhŠt.; skupljevala je ježice, LjZv.
23. skȗpnik, m. der Mitbenützer, der Miteigenthümer: skupnika sta n. pr. dva, ki imata v eni kleti skupaj vino, C., ali če dva svoja vola vkup vprežeta, C.
24. skúpnost, f. 1) die Gemeinsamkeit, nk.; — 2) die Gesammtheit, Cig., Jan.; das Ensemble, Jan., Cig. (T.); — 3) der Aggregatzustand, C., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
25. skȗpoma, adv. haufenweise, C.; čebele skupoma domov lete, če se kaka nevihta bliža, Por.; gruppenweise, Jan.
26. skupovȃnje, n. das Zusammenkaufen, der Einkauf, Cig.
27. skupováti, -ȗjem, vb. impf. zusammenkaufen, einkaufen, Dict.
28. skupovína, f. das Miteigentum, Svet. (Rok.).
29. skȗpstvọ, n. die Körperschaft: volivsko s., der Wahlkörper, DZ.
30. skȗpščina, f. 1) die Körperschaft, die Corporation, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — 2) die Versammlung, Jan.; s. ljudskih učiteljev, DZ.; ( prim. hs. skupština).
31. bı̑skup, m. = škof, nk.; — hs.
32. cẹloskúpən, -pna, adj. integrierend, Jan.; pogl. celokupen.
33. cẹloskúpnost, f. Integrität, Jan.; pogl. celokupnost.
34. nàdbı̑skup, m. = nadškof, nk.
35. vseskúpən, -pna, adj. allgemein, universell, Cig., Jan., DZ., C.
36. bı̑rsa, f. = bersa, Cig., Jan.; skupljevala je ježice, birso (Weinstein) in suhe slive, LjZv.
37. centūrija, f. v prvotnem pomenu: skupina 100 mož, die Centurie.
38. četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).
39. čežána, f. weich gedünstetes oder gekochtes Obst, das Obstmus, Cig., Jan., M., Gor.; der Zwetschkenpfeffer, Kor.- Jarn. ( Kres III. 474.); jabolčni krhlji s fižolom skupaj skuhani, Polj.; — prim. bav. ziseindl, eine Art Gericht, C. (?)
40. dẹjáti, * I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve- Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.- C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.- C.
41. dẹkličeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) sich als Mädchen benehmen: skupaj dekličujejo dekleta, katere so vrstnice, Gor.; — 2) = k dekletom pohajati, M., C.
42. dı̑mnica, f. 1) ein rauchiges Wohnzimmer: na Pohorju imajo po nekod še sedaj dimnice: v veliki skupni sobi je kamen ali ognjišče, nad kojim se razprostira pokrov iz opeke, ki dim zajemlje in iz sobe odvaja, Pjk. (Črt. 222.); vsak za-se si postavljajo vrle hiše, kakor gradiče, za celo župnijo mora pa dimnica dobra biti, Slom.; — 2) die Räucherkammer, die Selchkammer, Z., Nov., jvzhŠt.; — 3) das Rauchloch, V.-Cig.; — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
43. dīstih, m. skupina dveh verzov, zlasti heksametra in pentametra, das Distichon, Cig. (T.).
44. domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.- Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.
45. drȃžbən, -bəna, adj. Versteigerungs-, Licitations-, Cig., Jan.; dražbeno skupilo, der Licitationserlös, Cig.; dražbeni zapisnik, das Licitationsprotokoll, Levst. (Nauk).
46. držáti, * -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.- Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. ( Glas.); svet, sodbo d., Lašče- Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.- Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.
47. dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet ( n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.
48. dvórəc, -rca, m. dem. dvor; 1) das Gehöfte, Jan.; der Palast, nk.; biskupov letni d., Zv.; — 2) der Griff am Bohrer, ogr.- C.
49. gnosticīzəm, -zma, m. neka skupina verskih sistem 2.—5. veka, der Gnosticismus.
50. gŕniti, * gȓnem, vb. impf. 1) raffen, zusammenscharren, ogr., Št.- C.; g. zrnje, C.; — 2) scharenweise gehen, wallen: ljudstvo grne v mesto, C.; ko pridejo v veliko to mesto, grnejo ljudje skupaj, Cv.
51. izkupíčək, -čka, m. der Erlös, Šol., Let., (skup-), V.-Cig., Jan., nk.
52. izkupílọ, n. der Erlös, Cig., DZ., (skup-), Jan.
53. izkúpiti, -im, vb. pf. 1) loskaufen, Mur., Cig., Jan.; einlösen: zastavo i., Cig., C.; kupon i., Cig. (T.); ( hs., rus.); — 2) für die Ware Geld bekommen, lösen; danes še nisem nič izkupil; i. denarja iz česa, Ravn. (Abc.); hiše ino njive so prodajali ino izkupljene denarje nosili, Ravn.; — 3) etwas Widerwärtiges sich zuziehen, übel ankommen: i. kaj, i. jo, i. si jo, (skupiti) Cig., Jan.; tako dolgo je iskal, da jo je izkupil, Gor., jvzhŠt.; izkupil (skupil) je tako, da mu je zvenelo tri dni po ušesih, LjZv.; slabo je izkupila kaka soseda, ako je hotela kaj na uho pošepetati, Str.
54. kə̀c, kəcà, m. 1) der Schnabelhieb, der Pick, Jan. (H.); — der Hieb, Jan. (H.); — 2) kec ti bo, ako ti oče umrje, dein Loos wird sich nach dem Tode des Vaters zum Schlimmeren wenden, Z., GBrda; — 3) der Skis (im Tarokspiel), Cig.; — k. biti komu, jemandem gewachsen sein, Cig.; — (ni gotovo, ali te besede vse skupaj k enemu korenu spadajo).
55. 1. kópa, f. 1) der Schober, Mur., Cig., Jan.; proso v kope devati, na kopo metati, Dol., Gor.; — das Schock, Cel. (Ar.); kopa = 60 snopov; — 2) der Kohlenmeiler, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.; kopa gori, Gor.; — 3) der Bergkegel, Cig. (T.); der Berggupf, Jan., Št.; — 4) die Haufwolke (cumulus), Cig. (T.); vrhovi so se zakrili v bele kope, Glas.; sive kope oblakov, LjZv.; — 5) die Schar, Jan.; k. vojakov, C.; — 6) kopa lešnikov, orehov i. t. d. = štirje lešniki, orehi i. t. d., t. j. trije skupaj in eden vrhu njih, Mur., Gor., Dol.; daj mi kopo orehov, Kr.- Valj. (Rad).
56. korenję̑včar, -rja, m. mož, ki skupuje korenjevo seme, Dol.- Levst. (Zb. sp.).
57. kŕpək, -pka, adj., nam. krepek; steif, jvzhŠt.; — stark, fest, Krelj- M., Notr.; krpko platno, starke Leinwand, Cig.; k. les, festes Holz, C.; vsako bolj krpko reč neka čudna moč skupaj drži, da ne razpade v svoje prvine, Vrtov. (Km. k.).
58. 3. màk, máka, m. šest koruznih strokov (panogel) skupaj zvezanih, Krn- Erj. (Torb.); — iz furl.
59. mę́ra, f. das Maß; Na mero ta ujec tvoj ima srebra, zum Messen (nicht zum Zählen), Preš.; pet vaganov dobre mere (gut gemessen); mere in uteži, Maße und Gewichte; mokra m., das Flüssigkeitsmaß, Z.; votla m., das Hohlmaß, Vrt., DZ.; dolgostna m., das Längenmaß, nk.; obodna m., das Spannmaß, DZ.; razalna m., das Streichmaß, DZ.; valjasta, skrinjasta, okvirasta, nečkasta m., das Cylinder-, Kasten-, Rahmen-, Kippmaß, DZ.; kotna m., das Winkelmaß, Cel. (Ar.); — skupna m., das gemeinschaftliche Maß, Cel. (Ar.); novčna m., der Münzfuß, Cig. (T.); goldinarska m., der Guldenfuß, Cel. (Ar.); desetinska m., das Decimalmaß, Jan. (H.); mero si vedeti, sich mäßigen, Cig., UčT.; otrok, kateri si ve mero pri jedi, Ravn.; ne ve si mere, er kann sich nicht mäßigen, Cig.; mero imeti, Maß halten, Cig.; črez mero, unmäßig, im Uebermaß; z mero, mit Maß, mäßig; v mero piti, mit Maß trinken, Z.; v mero, nach dem Maße, genau, Vrt.; srednjo mero, mittelmäßig, ziemlich; po nobeni meri, auf keine Weise, Cig.; po meri, nach Maßgabe, DZ.; — hudodelnik, hudobnež stare mere = ein großer Missethäter, ein Erzbösewicht, Levst. (Zb. sp.), jvzhŠt.; — v eno mero = v eno mer, in einemfort, Cig.; — das Metrum: daktilska, trohejska m., nk.
60. mę̑rnik, m. 1) ein Gefäß zum Messen des Getreides ( gew. = 1/2 Metzen), der Scheffel; pet mernikov pšenice; ima denarjev na mernike = er hat Geld in großer Menge; Bom priženil z ženo črno, Penezov na mernike, Preš.; — 2) der Messtag: tisti dan, kadar se na tehtnici meri mleko, ki ga posamičen kmet od svoje živine daje v skupno gospodarstvo, Bolške planine- Erj. (Torb.).
61. metropolīt, m. nadbiskup, der Metropolit.
62. metropolītski, adj. nadbiskupski, Metropolitan-, Cig.
63. mnogọkrȃtnik, m. das Vielfache, das Multiplum ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ.; najmanjši skupni m., das kleinste gemeinschaftliche Vielfache, Cel. (Ar.).
64. navkȗpe, adv. = skupaj, vkup, ogr.- C.
65. navkúpən, -pna, adj. = skupen, gemeinschaftlich, ogr.- C.
66. odpòr, -póra, m. 1) die Eröffnung, Cig.; o. prodaje, C.; — 2) die Öffnung, Mur., Cig.; — 3) der Gegendruck, Jan. (H.); der Widerstand ( phys.), h. t.- Cig. (T.); — der Widerstand, die Opposition, Mur., nk.; to sili k skupnemu odporu, Zv.; — die Einsprache, der Protest (po rus., češ.), Jan., C.; odpor na postopanje občinskega odbora v zapisnik postaviti, Levst. (Nauk).
67. okrı̑lje, n. 1) die Schürze, Jan., Dalm.- M., C.; — figovo listje sta skup splela in sta si okrilje storila, Jap. (Sv. p.); — 2) der Saum (eines Kleides), M., Z., Krelj; — 3) (po hs.) der Schirm ( fig.), Cig. (T.); der Schutz, die Fittige ( fig.), Mur., Cig., Jan., C., nk.
68. 1. pọ̑ł, m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; ( stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [ samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh ( nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče- Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
69. posę̑bək, -bka, m. etwas Besonderes: zlasti, kar si kdo razun skupnega obeda še posebe privošči: gospodinja na posebkih živi, Dol.; — imajo ga na posebku, er speist besonders, Dol.- Levst. (Rok.); — die Besonderheit, die Eigenheit, Jan., C.; die Ausnahme, C.; das Privilegium, C.
70. prizrȃvənski, adj. p. človek = tak, kateri ne spada h kaki družbi ali skupini, pa se je le tako pridružil, Svet. (Rok.).
71. 1. rę̑par, -rja, m. 1) der Hauer, der am Ende der Arbeiterreihe sich befindet, vzhŠt.- C.; — 2) neke vrste kruh: po trije rožíči skupaj pečeni, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. rep.
72. rǫ́ja, f. tudi pl. rǫ́je, 1) der Wassergraben, der Wassercanal, bes. die Wasserleitung bei Mühlen, der Mühlgang, Soška dol.- Erj. (Torb.), Gor.; voda je uhajala črez roje in črez korita, Erj. (Izb. sp.); — roja, der Regenbach, Kor.- Trst. (Let.); — roja = majhna voda, luža, KrGora- DSv.; — das bereits ausgetrocknete Bett eines Wassergrabens oder Baches, Savinska dol.; (roje, po raznih krajih kranjske zemlje taka mesta, koder ob deževju voda vstaja kvišku iz tal, tudi ime vasem, Erj. [Torb.]); — 2) die Nuth des Kettenbaumes am Webstuhl, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) roja = trstovje in druge povodne rastline vse skupaj, das Röhricht, Cerknica- Erj. (Torb.); pos. das Riedgras (carex humilis), Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
73. 2. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.- Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
74. (s), stsl. sь, pron. le nekatere oblike tega zaimena se še rabijo: do sega malu, Skal.- Mik.; sega sveta, Krelj- Mik.; na sem svetu, Krelj- Mik.; do, od se dobe, Habd.- Mik.; od sega dne, ogr.- C.; po sem životu, nach diesem Leben ("po zym sywoty"), rok. iz 15. stol.- Mik.; v se noči, ogr.- C.; o si dobi (osidobi), BlKr.- Mik.; do sih čas, do sih pot, do sih krat, = dosihmal, C.; do seh (sih) dob, do seh (sih) mal, od seh (sih) mal, po seh (sih) mal, ( nav. skupaj pisano).
75. smȗlək, -lka, m. = skupaj sfrčeno seno ali vlakno, kajk.- Valj. (Rad).
76. sosẹ̑dnja, f. = zbor, možje zbrani v posvet, Vas Krn- Erj. (Torb.); — nekdaj pri benetskih Slovencih skupščina vseh gospodarjev ene občine, LjZv. 1884. 765.
77. splȃzom, adv. haufenweise, scharenweise, Dict.; splazom skupaj plavajo, Hip. (Orb.).
78. stȃvək, -vka, m. 1) der Garbenhaufen, Cig.; s. žita, C.; s. prosa, t. j. deset snopov prosa na njivi skupaj dejanih, Gor.; — 2) das Angesetzte: kazenski s., der Strafsatz, DZ.; — die Thesis, die These ( phil.), Cig., Jan., Cig. (T.); — 3) der Satz ( gramm.), Cig., Jan., nk.
79. stáviti, stȃvim, vb. impf. 1) stellen, setzen: v skupine s., gruppieren, Cig. (T.); po koncu s., aufstellen; konj dobro noge stavi; mejnike s., die Grundsteine einsetzen; žive hraste s., Burzelbäume schlagen, Cig.; (črke) s., Lettern setzen; — besede s., kakor treba, so sprechen, wie es sich gehört, Levst. (Zb. sp.); einen Bau aufführen, bauen; hišo s.; zlate gradove si s. v oblake, Luftschlösser bauen, Preš.; peč s., den Ofen aufstellen, Z.; ansetzen: s. kupice, rogove, rožiče, Schröpfköpfe setzen, Cig., Navr. (Let.); s. pijavke, Blutegel ansetzen; koze (vimenice, Cig.) s., die Schutzpocken einimpfen, impfen; — im Spiel einsetzen, setzen; na karto s., s. v loterijo; — wetten; s. s kom, mit jemandem eine Wette eingehen; na kaj s., auf etwas wetten, Cig.; glavo stavim, da —; kaj staviš, da ne bo tako? (v tem pomenu tudi pf.); — toliko sem stavil na njo, ich habe so viel auf sie gehalten, Jurč.; (in ein Amt) einsetzen, Cig.; župana, črednika s., Z.; — pred oči s., vorstellen, Jan.; na svetlo s., hervorheben, Cig. (T.); — na smeh s., lächerlich machen, nk.; na sum s., verdächtigen, Jan.; pod nič s., herabwürdigen, Cig. (T.); s. kaj nad kaj, etwas einer Sache vorziehen, Cig., Jan., nk.; ovire, zadržke s., Hindernisse bereiten, Cig.; — 2) zum Stehen bringen, aufhalten, zurückhalten: s. žalost, C.; s. koga = muditi, C.; s. se = muditi se, C.; s. se v krčmi, C.; — s. se, sich widersetzen, sich weigern, Cig.; bes. sich weigern etwas zu gestehen, Polj.; — vino se mi stavi (widersteht mir), C.
80. tetralogı̑ja, f. štiri skupaj spadajoče dramatične igre, die Tetralogie.
81. trīasən, -sna, adj. Trias- ( geol.), Cig. (T.); triasna skupina, die Triasgruppe, Cig. (T.).
82. trilogı̑ja, f. tri skupaj spadajoče tragedije, die Trilogie.
83. venȃlnica, f. kar pri planinskem skupnem gospodarstvu ostane mleka črez mezdo (80 liber), gre v "venalnico", (od it. venale, käuflich), na Bolškem- Erj. (Torb.); — prim. 1. mezda.
84. založíti, -ím, vb. pf. 1) z. komu eno, jemandem eine Ohrfeige geben; za uho z., unbeachtet lassen, Z.; kar se pri igri dobi, se za uho založi, = kar pri igri skupiš, ne smeš zameriti, Glas.; — hinterlegen: z. čudno moč v čem, Burg.; — daransetzen, Cig.; einlegen: z. dobro besedo za koga, Jurč.; z. priprošnjo, SlN.; — 2) verlegen, verräumen, verrammeln; cesto, pot z. s čim, Cig.; vrata s koli z., Nov.; z deskami kaj z., etwas mit Brettern zulegen, Cig.; z. pote in izhode, SlN.; z. jez, einen Damm abflachen, Cig.; (einen Raum) ausfüllen: peč z drvi z.; z. kopo z drobnimi drvi, Cig.; — = ograditi: z. vinograd, Ravn.; — 3) einen Imbiss nehmen, etwas essen; založi prej kaj, preden boš pil! jvzhŠt.; založi z nami! iss mit uns! Kras- Erj. (Torb.); — 4) mit einem Vorrath von einer Sache versehen; z. koga z blagom, z denarji, z živežem; z. se s čim, sich mit einer Sache versorgen; založen biti s čim, einen Vorrath von etwas haben; obilno založen biti z blagom, ein starkes Lager haben; izvrstno založena knjižnica, LjZv.; — dotieren, Cig., Jan.; — bedecken, Cig.; z. troške, Levst. (Nauk); založeni državni dolg, die fundierte Staatsschuld, Cig. (T.); — 5) z. knjigo, ein Buch verlegen, Cig., nk.; — 6) begründen, Vrt.; z. si srečo, Šol.; — 7) verpfänden, Mur.; — 8) etwas an einen unrechten Ort legen, verlegen; z. kam kako reč; — 9) z. komu kaj, jemandem etwas auftragen, befehlen, C.
85. zastȃva, f. 1) die Fahne, die Flagge, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Nebelkappe einer Bergspitze, C., Notr.- Levst. (M.), jvzhŠt.; — solnce gre v zastavo, die Sonne verbirgt sich hinter den Wolken, Jan.; — 2) der Ansatz, die Anlage: der Kernansatz, Jan.; der Zellenansatz im Bienenstock: čebele trdijo na pokrov ula zastavo iz voska ter jo vedno bolj daljšajo proti podnici, Levst. (Beč.); — 3) die Constitution, die Anlage, die Beschaffenheit, C.; z. života, C.; tele je lepe zastave, žito ima lepo zastavo (= obeta, da bode dobro obrodilo), Poh.; — 4) das Absperren des Mahlwassers: po zastavah mleti = v presledkih, kadar vode dosti nateče, mleti, SlGor.- C.; — das Stauwerk, Jan. (H.); — 5) der Hinterhalt, die Nachstellung: huda zastava, sovražne zastave, Trub.; — 6) die Verpfändung, der Versatz; v zastavo dati, verpfänden, Cig., Jan.; — das Pfand; zastavo dati, rešiti, Meg.; on zapusti svojim sovražnikom pravo zastavo svoje ljubezni in sprave, Jap. (Prid.); skupna z., die Simultanhypothek, DZ.; živa z., fressendes Pfand, Cig.; — 7) die Aufgabe (einer Frage, eines Räthsels), Cig.
86. 1. zdŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. 1) zusammenschaben, Dict.- Mik.; po odrtiji skup z., zusammenwuchern, Cig.; — 2) z. se, sich abwetzen, Cig.; — sich aufscheuern, Cig.
87. 1. zgnáti, -žénem, vb. pf. zusammentreiben; živino v hlev z., Cig.; — dve dilji skupaj z. (zusammenzwingen), Cig.
88. zmozníčiti, -ı̑čim, vb. pf. = z mozniki skupaj zbiti, Gor.; zmozničen strop, der Döbelboden, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani