skrit (20)

1. skríti, -krı̑jem, vb. pf. verstecken, verbergen; s. se, sich verstecken, sich verbergen; košuta se je lovcem ( vor den Jägern) skrila, Met.; v zatišju severju in burji skrit, Levst. (Beč.); s. se v goščavo, v gozd, in das Dickicht, in den Wald sich begeben, um sich dort zu verstecken; — skrit, verschlossen, zurückhaltend, Cig. (T.).
2. skrítje, n. die Verbergung, Cig.
3. skrı̑tost, f. die Verborgenheit; — die Verschlossenheit, die Zurückhaltung, Cig.
4. iskríti, -ím, vb. impf. Funken sprühen, Mur.; Poletni dan na zlatih žarkih Iskril na svet je solnčni prah, Greg.; nav. i. se, Funken sprühen, funkeln, flimmern, Cig., Jan., Cig. (T.), Dol.; sneg se v solncu iskri, vino se iskri, BlKr.; — iskreč, Funken sprühend, funkelnd, nk.
5. poskríti, -krı̑jem, vb. pf. nacheinander verstecken; p. se, sich nacheinander verstecken.
6. zaiskríti se, -ím se, vb. pf. erfunkeln, Cig.
7. dohȃjati, * -am, vb. impf. ad doiti; 1) einlangen; pisma, poročila dohajajo; — 2) nachkommen, einholen; ne hodi tako hitro, ne morem te dohajati; — erreichen: skrite se, ker ("ar") vas poguba ("pogübel") dohaja, ogr.- Valj. (Rad); — überkommen: žalost me dohaja, C.; = angehen: to mene dohaja, C.; — 3) gehören: d. komu, C.; d. kam, irgendwohin zuständig sein, C.; — d. se komu, sich für jemanden schicken, ziemen, Mur., Danj.- Mik., vzhŠt.- C.; rabil je odbrano besedo, kakor se dohaja božanskemu nauku, Raič ( Let.); — 4) dohaja mi s čim, ich komme mit einer Sache aus, vzhŠt.- C.; — 5) zuende gehen: hiša dohaja, das Haus wird schlecht, V.-Cig.; živina dohaja, das Vieh geht zugrunde, Cig., C.
8. dúplọ, n. die Höhlung, Cig. (T.); die Baumhöhle, Cig., Rib.- Mik., Št., Gor.; drugi ptiči so po duplih skriti, Zv.; — die Erd- oder Felsenhöhle, C.; d. v pečevju, Dict.; — das Aschenloch unter dem Herde, Mariborska ok.- C.
9. iskrẹ́ti, -ím, vb. impf. = iskriti se, Jan.
10. kukȃva, f. ein in Schluchten verborgener, einsamer, spärlich bewohnter Ort, Lašče- Levst. (Rok.); die Wüste, Hip.- C., Drobt.- C.; na povelje božje bodo po kukavah skriti pokoro delali, Škrinj.
11. máčək, -čka, m. 1) der Kater; tu maček na ognjišču leži = hier ist Schmalhans Küchenmeister, Cig.; — divji m., der wilde Bergkater, Cig., C.; — 2) razno orodje: der Anker; železni m., Hip. (Orb.); mačka spustiti, den Anker werfen, Šol., nk.; = mačka zasaditi, DZ.; = m. vreči, Cig., DZ.; barke so mačke v morje vrgle, Vod. (Nov.); železne mačke iz vode vleči, Jsvkr.; mačke spuščene imeti, vor Anker liegen, Šol.; = na mačku stati, Cig., Šol.; = na mačku počivati, Cig.; mačke vzdigniti, die Anker lichten, Z.; — der Angelhaken, Cig., Jan.; — der Brandhaken, Cig., Jan., Kr., SlN.; eine Art Wagensperrhaken: maček se v zemljo zasadi in zadržuje voz ali sani, Dol., Notr., jvzhŠt.; — in den Sägemühlen die Stange mit dem Haken, welcher das Schiebezeug bewegt, das Scharnier, Cig.; — der Kugelzieher, der Flintenkrätzer, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); der Korkzieher, V.-Cig., Temljine- Štrek. (Let.); — die Rolle am Ueberfuhrseile, Mariborska ok.- C.; — 3) langer lederner Geldbeutel, den man um den Leib befestigt, die "Katze", Cig., Jan., usnjat m., LjZv.; imaš polnega mačka, Erj. (Izb. sp.); — = skrit zaklad, Mur., Zora; — 4) der Seitenbaum des Dachstuhles: maček drži špero, Zora; — 5) der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.; — 6) apneni m. = lehnjak, der Kalktuff, Jan. (H.).
12. məndrȃvəc, * -vca, m. 1) der etwas mit Füßen tritt, M.; — 2) kdor mendraje hodi, Z.; — 3) konj, ki ima eno jajce skrito v trebuhu, Notr.; na pol skopljen konj, der Halbhengst, V.-Cig.
13. mesọ̑, n. das Fleisch; kjer meso, tam psi = wo Aas ist, dort sammeln sich Raben, Cig.; skrito m., der Lendenbraten, V.-Cig., C.; hudo meso, wildes Fleisch, der Polyp, Cig., Dol.
14. obràz, -ráza, m. 1) das Antlitz, das Gesicht; gledati koga v o.; povedati komu kaj v o.; na obrazu se mu bere, man kann es in seinem Gesichte lesen; — die Miene; s kislim obrazom, mit saurer Miene; govor z obrazom, die Mienensprache, Cig. (T.); o. potajiti, sich verstellen, C.; — die Physiognomie, Cig., Jan., nk.; — 2) das Bildnis, das Porträt, die Abbildung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; pred svetim obrazom, Guts. (Res.); obrazi trdnjav, Vod. (Izb. sp.); — das Bild: prvotni o., das Urbild, Cig., Jan.; o. iz življenja, ein Lebensbild, Jan.; — 3) die Form, die Gestalt, Mur., Jan.; telesni o., die Körpergestalt, C.; — das Muster, Mur., Cig.; — 4) der Vorwand: pod takšnim obrazom, pod obrazom pravice, C.; — der Schein: hudobo pod obraz prijaznosti skriti, Jap. (Prid.).
15. očı̑t, adj. offenbar, Cig., Jan., Cig. (T.); kar svet ima zdaj skrito, bo enkrat vse očito, Mur.; očito izpričevati, Dalm.; — augenscheinlich, evident, deutlich, Mur., Cig., Jan.; očito pravi sv. B., Jsvkr.; — öffentlich, Mur., Cig., Jan.; nikar po noči ni skrivaje, temuč očito pri belem dnevi, Trub.; očito na znanje dati, Trub.
16. podmòł, -móla, m. eine vom Strom untergrabene Stelle, der Uferbruch, Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Nov.; — eine unterirdische Grotte, Jan., C.; vso s planin dohajajočo vodo podzemeljski podmoli požirajo, Nov.; skriti se po goščavah in podmolih, Glas.
17. skrívati, -am, vb. impf. ad skriti; verstecken; verheimlichen; ukradeno blago s.; tatove s., Diebe hegen, Cig.; bolezen, svojo nevoljo s.; s. se, sich verstecken, sich verbergen; s. se za koga, sich hinter jemandem verstecken, Cig.; — verhehlen; pred kom (komu) kaj s.; nič ne skrivam, ich mache kein Hehl daraus; — skrivaje, heimlicher, verstohlener Weise, Cig., Boh., Dalm.; oni so skrivaje mrežo postavili, Trub.; nikar po noči ni skrivaje, temveč očito, Trub.; mislil je njo skrivaje zapustiti, Schönl.
18. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
19. zaiskráti se, -ȃm se, vb. pf. = zaiskriti se, Jarn., SlN.
20. zaklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. schützend verdecken, Z.; zaklonjen, geschützt, Jan., Vrt.; kraj od vetra zaklonjen, ein windsicherer Ort, Cig.; — z. se Turkom = pred Turki se skriti, Vrt.; — verdecken: sv. pismo je nevernim Judom zapečateno in zaklonjeno, Dalm.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani