Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
skovan (19)
-
skovánka, f. = skovana beseda, der Neologismus, Cig., nk.
-
glaskovȃnje, n. das Lautieren, die Lautiermethode, Jan.
-
iziskovȃnje, n. die Untersuchung, die Forschung, Cig.
-
iztiskovȃnje, n. das Herausdrücken, M.
-
obiskovȃnje, n. das Besuchen, der Besuch oder die Besuche.
-
potiskovȃnje, n. das Fortschieben, Mur.
-
preiskovánəc, -nca, m. der Inquisit, Cig., Jan., C.
-
preiskovȃnje, n. die Durchsuchung; hišno p., Jan.; — die Untersuchung, die Inquisition; pod p. vzeti, in Untersuchung nehmen, DZ.; — die Forschung, nk.; p. zgodovine, die Geschichtsforschung, Cig. (T.).
-
preiskovánka, f. die Inquisitin, Cig., Jan.
-
raziskovȃnje, n. das Durchsuchen, das Untersuchen, nk.; die Erforschung: primerjajoče r., LjZv.
-
vojskovȃnje, n. das Kriegführen.
-
hrástovəc, -vca, m. 1) der Eichenstamm, C.; — 2) močen skovan žrebelj, Ip.- Erj. (Torb.).
-
iziskávanje, n. = iziskovanje: i. slovanskih jezikov, LjZv.
-
obiskȃva, f. = obiskovanje, C.
-
omlę́dən, -dna, adj. widerlich süß, fade schmeckend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lašče- Levst. (Rok.); — pren. fade: ta dušna paša je bila precej prazna in omledna, LjZv.; omledno skovan ogovor, Levst. (Zb. sp.).
-
samorášč, adj. wildwachsend, urwüchsig, Jan., Lašče- Levst. (M.); s. les, Jurč. (Tug.); samorašča sliva, samorašč oreh, BlKr.; — ( fig.) samorašča beseda, t. j. ne skovana, Levst. (Zb. sp.).
-
umẹ̑tẹłən, -łna, adj. geschickt, erfahren, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Dol., Notr.; u. vojskovanja, Boh.; u. z lokom, u. k boju, Dalm.; u. in prebrisane glave, Jurč.; kaj umetelno sem jo ubral! Jurč.; umetelna zver, Notr.; kunstfertig, Jan.; umetelni strugar, der Kunstdrechsler, Cig.; — künstlich, mit Kunst gearbeitet, Meg., Mur., Cig., Jan.; taki vozovi so cenejši in umetelnejši, LjZv.; — umetelni nagon, der Kunsttrieb, Cig. (T.); — (govori in piše se nav. umetalen; tudi umeteljen, Levst., Cig. [T.]).
-
vı̑dež, m. 1) = oko (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa, (= krava), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) mesto, na katerem se kaj lepo in lehko vidi: "na lepem videžu je (kaka stvar), ali ti je vendar ne vidiš", Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) die Sicht, Jan.; dolgo ni bilo nobenega na videž, LjZv.; pesem peti o prvem videžu (a vista), DZ.; to je vsem ljudem na videžu, rekše, vsi ljudje morejo to videti, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); vsem ljudem na videž postaviti = tako postaviti, da vidijo vsi ljudje, Senožeče- Levst. (Nauk); na v. razgrniti, zur Einsicht auflegen, Levst. (Cest., Pril.); na v. razgrnjen biti, aufliegen, Levst. (Nauk); na videž obešena tarifa (ausgehängt), DZ.; resnica mora na videž (ans Tageslicht), LjZv.; preiskovanje dene na videž (ergibt), DZ.; — 4) der Schein; na videž = na videz, LjZv.; — grdo na v., hässlich anzusehen, Jarn. (Sadj.); lepši na v., schöner anzusehen, Ljub.
-
zavojskováti, -ȗjem, vb. pf. = z vojskovanjem zapraviti, verkriegen, Cig.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani