skočiti (42)

1. skóčiti, skǫ̑čim, vb. pf. einen Sprung thun, springen; na noge s., aufspringen; kar pes črez prag skoči = ein Katzensprung, Cig.; dobra gospodinja črez plot po pero skoči, Npreg.- Z.; kakor bi iz boba skočil = unvermuthet, Cig.; skoči po vode! laufe schnell um Wasser! s. komu na rep = jemanden zu Paaren treiben, Cig.; v lase si s., sich in die Haare fahren, Cig.; — v besedo s., einen Einwurf machen, Cig., Jsvkr.; kaj ti je v glavo skočilo? was ist dir in den Kopf gefahren? Cig.
2. doskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. bis zu einem Ziele springen, im Sprunge erreichen; zaganjajo se, a le malokateri doskoči, Str.
3. izskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. herausspringen, Cig.
4. naskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. 1) losstürmen, Cig., Jan., M.; — n. kaj, stürmen, bestürmen: n. mesto, Cig., Jan., nk.; — človeka skrb naskoči, Vrt.; — 2) übel ankommen, ogr.- C.; — 3) n. si kaj, sich (durch einen Sprung) eine Beschädigung zuziehen, Z.
5. obskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. rings heranspringen, ringsum berennen, Cig.; von allen Seiten überfallen, Z.
6. odskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. sich durch einen Sprung entfernen, wegspringen; o pravem času sem odskočil, da se ni voz na me zvrnil; udaril sem po kamenu, in velik kos je odskočil; — možje so bili uže odskočili od prvega pogovora, Jurč.; — zurückspringen, zurückfahren; zurückprallen, abprallen; žoga je visoko od tal odskočila.
7. podskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. 1) darunter springen, M.; unterlaufen ( z. B. den Auerhahn), Cig.; — 2) hintergehen, täuschen, Z.
8. poskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. aufspringen; od veselja, od strahu p.; — steigen (o ceni): cena je žitu poskočila; žito je poskočilo (ist im Preise gestiegen); p. s ceno, z blagom, den Preis einer Ware erhöhen.
9. preskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. 1) mit einem Sprunge übersetzen, überspringen; p. jarek, plot; — überschreiten ( fig.): ceno p., Levst. (Nauk); — überspringen ( fig.), übergehen, auslassen; präterieren; preskočivši, mit Übergehung, Cig., Jan.; — durchspringen; — 2) anderswohin springen; p. na ono stran, sem p., hinüber-, herüberspringen; — vino je preskočilo, der Wein ist von einer Gährung in die andere übergegangen, M.; — 3) im Sprunge übertreffen, p. koga.
10. priskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. herzu-, hinzuspringen; na pomoč p.; — gelegentlich kommen: priskoči k nam, pa boš dobil, Svet. (Rok.).
11. razskóčiti se, -skǫ̑čim se, vb. pf. auseinanderspringen, zerbersten, Cig., Šol.
12. uskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. 1) entspringen, entfliehen, Mur., Cig., Jan., C.; — zum Feinde, zu einer andern Partei überlaufen, übergehen, V.-Cig., Jan.; ti hočeš h Kaldejcem uskočiti, Dalm.; — abspringen, Cig.; — von der Meinung abspringen, Cig.; u. obljubi, dem Versprechen untreu werden, C.; obljube ne dopolniti in u., Bas.; — 2) u. se = stisniti se, skrčiti se, eingehen: sukno se je uskočilo, Lašče, Kras- Erj. (Torb.), BlKr., Savinska dol.; dan se je uskočil, der Tag ist kürzer geworden, Z.; — fallen, abnehmen: voda se je uskočila, Dol.
13. vskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. emporspringen: v. ("uskočiti") na noge, Mik.; — ( nam. vzsk-).
14. vskóčiti se, -skǫ̑čim se, vb. pf. zuvorkommen: vskočil se mi je, M.; mislil sem jaz povedati, pa se mi je bil on vskočil, BlKr.- M.
15. zaskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. 1) durch einen Sprung versperren, verrennen: pot komu z., Cig.; z. beg, die Flucht abschneiden, Šol.; z. koga, vor jemanden springen und ihm so den Weg versperren, ihn überfallen, Jan.; zaskočile so ga pri tem le gabru, LjZv.; z. sovražnike, LjZv.; — 2) bespringen: žrebec kobilo zaskoči, DZ., Nov.; — 3) = zapasti, einspringen (von einem Schloss), V.-Cig.; — 4) z. si nogo, z. se, sich den Fuß verspringen, Cig.; — 5) sich verschnappen ( v. einem Schloss), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); = z. se: ključanica se je zaskočila, Cig., Prim.- Erj. (Torb.).
16. cẹ́na, f. 1) der Preis; ceno povedati, den Preis angeben, za ceno se pogajati, handeln; tržna cena, der Marktpreis; zadnja cena, der letzte, genaueste Preis; posebna c., der Limito-Preis, DZ.; po ceni, wohlfeil; tudi: pri ceni, v ceno, C.; wohlfeil, Cig. (T.), LjZv.; v ceno prodajati, wohlfeil verkaufen, Goriš.; v slepo ceno, um einen Spottpreis, Kr.; tudi: v pusto ceno, LjZv.; (dobro ceno kupiti, wohlfeil kaufen, Dalm.; nam. v dobro ceno;) cena je poskočila, der Preis ist gestiegen; s ceno poskočiti, den Preis steigern; cena raste, der Preis steigt; ceno vzdigniti čemu, etwas vertheuern, Cig. (T.); ceno znižati, den Preis herabsetzen; s ceno odjenjati, den Kauf herabsetzen, Cig.; cena blaga jenjuje, pada, je jenjala, die Ware schlägt ab, ist in Abschlag gerathen, Cig.; po nobeni ceni, um keinen Preis, auf keinen Fall; — der Cours, Cig., DZ.; menična c., der Wechselcours, Cig.; — 2) = vrednost, der Wert; ta stvar nima nobene cene, nk.
17. íhta, f. 1) schluchzendes Weinen, Cig., C.; — 2) heftiger Zorn, Cig., Polj.; ihta ga lomi, C.; kipi od ihte, er ist wutherfüllt, Cig.; v ihti kaj storiti, SlN.; — die Heftigkeit: razloži svojo naglo ihto, Cv.; — gorelo je z veliko ihto, SlN.; ihta vetrov, ZgD.; — die Aufwallung: če je kaka reč v ihti, kipenju ali gibanju, more ta ihta preskočiti tudi na drugo reč, Vrtov. (Km. k.); — 3) zorniger Mensch, Cig.; ihta ti ihtava! Polj.; — die Furie, C.
18. naskȃkati, -skȃkam, -čem, I. vb. impf. ad naskočiti; = naskakovati: mesto n., Levst. (Zb. sp.); — II. naskákati se, -skákam, -čem se, vb. pf. sich satt springen.
19. odskákati, -kam, -čem, I. vb. pf. springend sich entfernen, davonspringen; — II. odskȃkati, -am, vb. impf. ad odskočiti, M.
20. odskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad odskočiti; wegspringen; iskre odskakujejo, Funken sprühen, Cig.; — zurückspringen, Cig.; abprallen, žoga odskakuje od tal.
21. ǫ́jnica, f. 1) ein Arm der Gabeldeichsel; pl. ojnice, die Gabeldeichsel; — iz ojnic skočiti = über die Schnur hauen, C.; črez ojnice skakati, iz ojnic stopati, Kr.; ojnice prestopati, Jurč.; — 2) pri lesnih žagah na štiri ogle obtesano brunce, ki goni list (žago) gori in doli, ob gorenji Dravi ( Št.).
22. 2. plȃnka, f. das Zaunbrett, die Planke; — pl. planke, der Bretterzaun; črez p. skočiti; — iz nem.
23. podskȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad podskočiti, Z., M.
24. poję́ti, -jámem, -pójmem, vb. pf. 1) s sabo p., mitnehmen, Trub., Dalm.; hudič ga je s sabo pojel v sveto mesto, Kast.; — 2) "všiti krilo ali kako drugo obleko, ako je preobila rekše predolga ali preširoka", Soška dol.- Erj. (Torb.); einnehmen, einziehen (bei Kleidern), Z.; prim. podjeti; — 3) = dobro skočiti, einen tüchtigen Sprung thun: p. črez jarek, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.);— 4) sterben, verenden, Zora- C.; ( prim. pojemati).
25. pọ̑lobrta, f. eine halbe Wendung: s polobrto na levo skočiti, Telov.; — pogl. poluobrta.
26. poskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad poskočiti; wiederholt aufspringen, aufhüpfen; od veselja p.; srce mu od veselja poskakuje, Cig.; — žito poskakuje, das Getreide steigt im Preise, Z.
27. poskókniti, -skǫ̑knem, vb. pf. = poskočiti, LjZv.
28. pre-, I. adv. ( praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).
29. prekrę́čiti se, -im se, vb. pf. die Quergrätsche machen: od tal prekrečivši se skočiti, Telov.
30. preskȃkati, -kam, -čem, I. vb. impf. ad preskočiti, = preskakovati, Z.; — II. preskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) springend übersetzen, überspringen, durchspringen: jarke, polje so preskakali, Cig.; — 2) springend zubringen: ves dan p., Cig.
31. preskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad preskočiti, preskakati II.; 1) überspringen; skače po gorah in hribe preskakuje, Škrinj.- Valj. (Rad); mladina kres preskakuje, LjZv.; — 2) anderswohin springen, umspringen, hin und her springen; — 3) im Springen übertreffen; — p. se, sich im Springen zu übertreffen suchen; preskakovali so se odrasli mladeniči, Navr. (Let.).
32. priskákati, -kam, -čem, I. vb. pf. springend herankommen; zajčki priskačejo k hlapcu; — II. priskȃkati, vb. impf. ad priskočiti; priskakaje, gelegentlich, nebenher, Cig.; priskakaje delam, ich springe nur zeitweise zur Arbeit, Z., Lašče- Levst. (M.).
33. priskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad priskočiti, priskakati I.; — priskakȗj ( nam. priskakuje) kaj storiti, gelegentlich, mit Unterbrechungen etwas verrichten, Gor.
34. 2. rǫ̑b, m. 1) der Saum, das Eingesäumte (bei einem Tuch); — na robe (narobe), äbicht, verkehrt; na robe obrniti suknjo; na robe govoriti; — živ rob, = rob, ki ga tkalec naredi, Senožeče- Erj. (Torb.); — 2) der Rand; na robu globokega prepada; — = 3) die Kante; z robom, na rob pasti, mit der Kante auffallen, Svet. (Rok.); po robu postaviti desko; po robu stoječa opeka, auf den Sturz gestellte Ziegel, Levst. (Cest.); — po robu postaviti se, sich widersetzen; na živ rob, na žive robe obtesan les, Holz mit durchgehends vollen Kanten, vollkantiges Holz, V.-Cig., Gor.; na robe obrezati kamen, einen Stein kanten, Cig.; — 4) der Rücken ( z. B. eines Messers), Cig., Jan., vzhŠt.- C.; — der Bergrücken, C.; — 5) jäh abfallender Fels, Cig., Gor., Tolm.- Štrek. (LjZv.); robi, Felsen, Polj.; kača je rjula v robeh, Npr.-Krek; preskočiti rob in glob, Zv.; — 6) ein Tuch oder Tüchel aus Leinwand, Habd.- Mik., C., BlKr.; — ein grobes Hemd, M.
35. skákati, -kam, -čem, vb. impf. ad skočiti; springen; po travnikih s., auf den Wiesen herumspringen; po eni nogi s., auf einem Fuße herumhüpfen; — belegen: žrebec skače, Cig.; — srce mi skače od veselja, Cig.
36. uskȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad uskočiti; entspringen, Cig.
37. uskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad uskočiti; entspringen, Cig.; — von der Meinung abspringen, Cig.
38. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
39. zagnáti, -žénem, vb. pf. 1) hintreiben, treiben; zagnati ovce v hlev, pure na pašo; z. koga po kaj, jemanden etwas schnell holen lassen; z. sovražnike v beg, die Feinde in die Flucht schlagen; veter je ladjo na plitvino zagnal; — davonjagen; z. posla; — 2) einen Schwung geben; in Bewegung setzen: kolo z., da se vrti; uro z., da gre; mlatilnico z., die Dreschmaschine in Thätigkeit versetzen, Nov.; — schleudern, werfen; kamen z. črez reko; poleno komu z. pod noge; — z. se, sich einen Schwung geben, einen Anlauf nehmen, stürzen, schießen, schnellen; z. se in preskočiti potok; z. se na konja, sich aufs Pferd schwingen; z. se v kaj, v koga, gegen etwas (jemanden) losstürzen, etwas, jemanden anrennen; z. se nad koga, über einen herstürzen, Jan., na koga, Cig.; — 3) zagnana koža, verdickte, schwielige Haut, C.; — 4) anfangen, erheben: z. krik, jok, hrup, zu schreien, zu weinen, zu lärmen anfangen; kletev, prepir z., Lašče- Levst. (M.); zagnali so glas, govorico, man hat ausgebracht, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig.; zagnali so, es geht das Gerücht, Cig.; zagnali so nanj sum, man hat ihn im Verdacht, Cig.; z. smeh, ein Gelächter aufschlagen, Cig.; tožbo z., eine Klage erheben, einbringen, Soška dol.- Erj. (Torb.).
40. zaletẹ́ti se, -tím se, vb. pf. 1) einen Anlauf nehmen; z. se in skočiti črez potok; z. se za kom, jemandem nachstürzen, M.; z. se v koga, v kaj, auf jemanden, etwas losrennen, losstürzen; pes se zaleti v človeka; anrennen; z. se v zid, v vrata; — 2) irre fliegen; ptiči se zaletijo, Cig.; ptiči so se zaleteli v mreže (haben sich in das Garn verschlagen), Cig.; sich verlaufen: psi so se zaleteli (na lovu), Cig.; krogla se je zaletela, die Kugel hat sich verlaufen, Cig.; — zaletelo se mi je, es ist mir etwas in die Luftröhre gerathen o. verschossen; tudi: zaletelo mi je, vzhŠt.; — zaletelo se mi je, ich habe mich versprochen, Cig., Dol.
41. zaskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad zaskočiti, Jan.
42. zaščéniti, -ščę́nem, vb. pf. 1) eig. zwickend fassen; mit der Zange fassen, Z.; — 2) sich einhaken: kavelj ne zaščene, Z.; — = zaskočiti (se): ključavnica je zaščenila, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 3) erhaschen, erwischen, Savinska dol.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani