skočen (7)

1. skóčən, -čna, adj. gut springend: flink, schnell; s. konj, pes, Cig.; skočna mačka, Vrt.; naši konji so lepo rejeni in skočni, Erj. (Izb. sp.); skočne srne, LjZv.; Moja ljubka 'ma skočno peto, Npes.-K.; Skočno s postelj vstajajte, Npes.- Vod. (Pes.); — tudi: skočȃn, -čnà.
2. naskǫ́čən, -čna, adj. zum Ansturm gehörig, Sturm-: naskǫ̑čne lestvice, die Sturmleiter, Cv.
3. neuskǫ́čən, -čna, adj. neuskočno sukno, t. j. sukno, ki se ne krči, krimpfrei, Cig.
4. odskǫ́čən, -čna, adj. Abprallungs-, Prall-: odskǫ̑čni strel, der Prallschuss, Cig.; odskočni kot, der Absprungswinkel, Cig.
5. poskóčən, -čna, adj. eig. gerne hüpfend: lustig; poskočni in veseli ljudje, Jurč.; poskočni glasovi godčevski, Zora.
6. razskóčən, -čna, adj. unruhig, lebhaft: mladež je razskočna, Svet. (Rok.), Notr.; muthwillig, Cig.
7. skočljìv, -íva, adj. = skočen, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani