skleda (19)

1. sklẹ́da, f. 1) die Schüssel; — 2) = krnica 4), C.
2. sklẹ̑dar, -rja, m. der Schüsselmacher, Cig.
3. sklẹ̑darica, f. das gemeine Helmkraut (scutellaria galericulata), Z., Medv. (Rok.).
4. sklẹ́dast, adj. schüsselförmig.
5. bokalína, f. 1) prstena skleda, Žabče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — 2) das Kesselthal, = kotlina, Jes.
6. čı̑rfa, f. = čerfa, BlKr.; globoka skleda za maslo, Kr.- Valj. (Rad).
7. 1. krníca, f. 1) tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Cig.; — der Wasserwirbel, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Boh.; k. ali vrtuljka, Hip. (Orb.); vse tvoje krnice in tvoji valovi gredo črez me, Ravn.; vrzimo ga v krnico v Krko, Jurč.; bati se krnice, LjZv.; priti med krnice in pečine, = zwischen Scylla und Charybdis, Z.; — die Flusstiefe ( geogr.), Cig. (T.); — 2) das Kesselthal, Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; — 3) iz lesa izdolbena, okrogla posoda: skleda, v kateri testo za kruh poljejo, SlGor.; na Gregorjevo pravijo: krnico (leseno posodo) na glavo pa hajdi kopat, Pjk. (Črt.); = nečke, V.-Cig.; — 4) plitvi dolb v prešni kladi, der Pressboden, Cig.; — die Presskufe, Mur., Danj.- Mik.
8. kumura, f. "velika skleda, v kateri pred ženina in nevesto postavijo razno drobnino, predno spat gresta," Vest. I. 185.
9. nọ́savica, f. = skleda z nosom, eine Schüssel mit einem Gießschnabel, Rib.
10. plẹ́nast, adj. schieferig, Cig., Erj. (Torb.); plenasto železo, Cig. (T.); plenast zvon, plenasta skleda, Z.
11. plítəv, -tva, adj. nicht tief, seicht; plitva voda; na plitvem obtičati, stranden, DZkr.; plitva skleda, eine flache Schüssel; plitvo orati, flach ackern; — plitvo kosilce, ein schmales Essen, Svet. (Rok.); — ( pren.) seicht, oberflächlich, Cig., nk.; plitva glava, Cig.; plitva pamet, C.
12. plǫ́ščast, adj. = ploščat, Cig.; ploščasta skleda, C.
13. ploščnàt, -áta, adj. flach, geflacht, platt; ploščnata skleda; ploščnato kopito, der Platthuf, Cig.; ploščnata pila, die Flachfeile, Cig.; ploščnati nos, die Plattnase, Cig.; ploščnatega lica biti, C.
14. pȏłn, adj. voll; poln sod; polna skleda juhe; polno šako, pest, peščico moke komu dati; drevo je polno sadja; p. uši; p. bradavic; vse polno je ljudi, es wimmelt von Menschen; Stoji vrtec ograjen, Polno rožic nasajen, Npes.-K.; polno me je česa, ich bin mit etwas angefüllt, Cig.; polno me je upanja, ich bin voll Hoffnung, C.; polna luna, der Vollmond; ob polnem, bei Vollmond, C.; polni zbor, die Plenarversammlung, Cig. (T.); v polnem zboru, in pleno, Cig.; polne mere ali vage, vollwichtig, Cig., Jan.; poln ogel, eine Vollecke, Cig. (T.); čep gre na polnem v sod, der Zapfen schließt vollkommen dicht, vzhŠt.; — inhaltsreich, massiv, Cig.; polni nagelj, die Doppelnelke, Cig.; polna senca, der Kernschatten, Cig. (T.); polna svetloba, das Schlaglicht, Cig. (T.); polnega naglasa, hochtonig, Cig. (T.).
15. robàt, -áta, adj. 1) mit einem Rand versehen, Mur.; robata skleda, die Randschüssel, V.-Cig.; r. ščit, der Randschild, Cig.; — 2) kantig; — rauh; robato kamenje, Vrtov. (Km. k.); — derb, schroff; robata kletev, ein derber Fluch; robata beseda, ein derbes Wort.
16. sklẹ́dica, f. dem. skleda; das Schüsselchen, die Schale; božja s., die Patene, Cig., Jan.; — die Wagschale, Sen. (Fiz.); — die Pfanne ( zool.), Cig. (T.); — sklepna s., die Gelenkpfanne, Erj. (Z.); — das Becherchen, in welchem die Eichel steckt, Levst. (Rok.).
17. vẹ́gast, adj. mit einer unebenen Fläche, gebogen, verbogen; vegasta skleda, eine uneben aufliegende, schwankende Schüssel; — holperig, uneben (o cesti), C., Z.
18. 1. vẹ́gati, -am, vb. impf. 1) schwanken, nicht gerade stehen, nach einer Seite hin das Übergewicht haben, Z., Ip.- Mik., BlKr.; skleda vega, kadar ne stoji trdno, ker ima takšno dno, ki se ne dotika povsod svojega stališča, Lašče- Erj. (Torb.); vegati na dve strani, hin und her schwanken, Levst. (Zb. sp.); — tudi: v. se, C.; voz se vega po slabem potu, a tudi vinjen človek se vega, rekše, omahuje zdaj na to, zdaj na ono stran, Rihenberk- Erj. (Torb.); — ta stvar se še vega, t. j. ni še trdno določena, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) sich werfen (o deskah), Cig.
19. vı̑hrast, adj. 1) stürmisch, ungestüm, jäh; — 2) krumm, verbogen: vihrasta skleda, noga, M.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani