skala (29)

1. skála, f. 1) der Fels, der Felsblock; živa skala, lebendiger Fels; podvodna s., die Klippe, Cig. (T.); eratska s., erratischer Block, der Findling, Cig. (T.); — 2) der Holzsplitter, Mur., C.; der Lichtspan, Mik., vzhŠt.- Valj. (Rad); s skalami svetiti, Z.
2. skȃlar, -rja, m. 1) der Felsbewohner, Cig., Valj. (Rad); — 2) = slegur, die Steindrossel (turdus saxatilis), C.
3. skȃlarica, f. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Zv.
4. skálast, adj. felsenartig, felsicht, Cig., Jan.
5. podskȃlar, -rja, m. der Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Banjščice- Erj. (Torb.).
6. blǫ́dən, -dna, adj. 1) herumirrend: blodno življenje, ein unstätes Leben, Zora; blodna a. eratska skala, erratischer Block, Jes.; — 2) Irr-, Wahn-: blodna misel, eine Wahnvorstellung, Cig. (T.).
7. granītən, -tna, adj. granitisch, Granit-, Cig., Jan.; granitna skala, Cig.
8. izprȃskati, -am, vb. pf. 1) herauskratzen, auskratzen; ausradieren, Cig., Jan.; — 2) zerkratzen: mačka ga je izpraskala, jvzhŠt.
9. májati, -ím, vb. impf. = viseti, hangen, Cig., Tolm.- C., Polj.; zvon maji, Cig.; klobuk maji na kljuki, Polj.; skala maji na cesto, Polj.; vse na njem maji, Cig.; — stecken: muha pijana le maji v krčmi, Polj.; gospodarstvo njegovo že hodi pri koncu, toliko, da še maji, Polj.
10. nabȓskati, -am, vb. pf. anscharren: kokoš je zemlje nabrskala; — točo komu n. (= narediti), LjZv.
11. nepredŕtən, -tna, adj. undurchdringlich, Cig.; obzidje je stalo nepredrtno, kakor stara skala, Jurč.
12. odlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich ablösen: skala odleže, Cig.; — 2) leichter, besser werden: odleglo je bolniku; nachlassen: bolečina, jeza odleže, Cig.; vreme je odleglo, Z.; ne odležem ti, dokler ne plačaš, ich gebe nicht nach, bis du mich bezahlst, Cig.; odlezi že, odlezi, höre doch einmal auf, Železniki ( Gor.); — 3) = zaleči, ausgeben: to toliko odleže, kakor ono, Svet. (Rok.); kamor bi dejal deset goldinarjev, odlegli bi kaj, Z.; to že odleže, das reicht schon hin, Z.; — 4) gebären: žena odleže, C.; — o. se, geboren werden: otrok se odleže, C.
13. odlẹ́gati, -lẹ̑gam, (-lę̑žem), vb. impf. ad odleči, odlegniti; 1) sich loslösen: skala odlega, Cig.; — 2) leichter werden, nachlassen: bolniku odlega bolečina, mraz odlega, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — 3) odlega se mi pot, ich habe Fortgang auf dem Wege, Cig.; prim. odsedati se.
14. odstǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) wegtreten, beiseite treten, Cig., Jan.; — kruhu je skorja odstopila, die Brotrinde hat sich beim Backen von der Krume losgelöst; deska je odstopila, das Brett hat sich abgelöst, Z.; skala je odstopila, der Fels hat sich losgelöst, Cig.; — abschweifen, abweichen, Cig., Jan.; o. od poglavitne reči, od prave poti, od resnice, Cig.; — abfallen: o. od vere, od stranke, Mur., Cig., Jan.; — abstehen, zurücktreten, ablassen: o. od svojega namena, od tožbe, od svoje pravice; ne o. od česa, auf etwas bestehen, beharren, Cig.; — zurücktreten, abtreten (aus einem Dienste): ministri so odstopili, Cig., nk.; — 2) abtreten, cedieren; pravico, dolg komu o., Cig., Jan., nk.
15. odvȃłək, -łka, m. das Abgewälzte, M.; — skala, katera se je odvalila, Cig.
16. opǫ́kəł, -kla, adj. 1) schrundig, Jarn.- Cig., Jan.; opokla skala, Glas.; — rissig: opoklo steklo, Z.; — dunkel, Cig.; — 2) roh, stumpfsinnig, gefühllos, Cig., Jan., C., UčT., ZgD., Gor.- M.; ohne Ehrgefühl, Gor.; keck, rücksichtslos, Gor.; ne imeti nič zarobljenega, opoklega na sebi, Ravn.; — blasiert, Cig. (T.).
17. oprȃskati, -am, vb. pf. bekratzen, ankratzen, aufstreifen; mačka ga je opraskala; ves je opraskan; — o. se, sich die Haut aufschürfen, sich reißen ( z. B. an einem Nagel).
18. péčən, -čna, adj. 1) Ofen-; pę̑čnọ omelo, der Ofenwisch, jvzhŠt.; — 2) zum Backen gehörig: pečne kadunje, der Backtrog, Dol.; — 3) kummervoll: vsa pečna sem te iskala, Rez.- C.
19. pobȓskati, -am, vb. pf. ein wenig scharren: kokoš je pobrskala po pesku.
20. rǫ̑v, -ı̑, f. = pri tleh ležeča skala (torej že izrita iz zemlje), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
21. skálica, f. dem. skala; 1) ein kleiner Fels; — 2) die Schieferplatte, Cig.; s skalicami kriti, Z.; — die daraus gemachte Rechentafel, V.-Cig.; — 3) skalíca, das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Notr.
22. skrȃnj, -ı̑, f. 1) das Kinn, der Kiefer, Jan., C., Gornja Soška dol.- Erj. (Torb.), Bolc- C.; — 2) stena ali skala, pod katero bije voda, Koborid- Erj. (Torb.); — 3) = rob, die Kante, Kras- Erj. (Torb.); — 4) pl. skranjı̑, oni del pri vozu, v katerega je vloženo oje, Podkrnci- Erj. (Torb.).
23. stískati, -am, vb. impf. ad stisniti; 1) zusammendrücken, drücken; roke sta si stiskala, sie drückten sich die Hände; v kot se s., sich in den Winkel drücken; comprimieren, Cig. (T.); pressen; — enger machen, verengen, Cig., Jan.; s. se, enger werden, Cig., Jan.; dolina se začne s., Erj. (Izb. sp.); — stiskati, sich auskeilen ( mont.), Cig.; — 2) knausern, knicken; (kdor je skop, vselej le k sebi stiska, Krelj); — 3) bedrängen; stiska ga, die Noth drückt ihn, Cig.; — praes. redkoma: stíščem: raka stišče tista toga kitinova srajca, Erj. (Izb. sp.).
24. ščrbínast, adj. 1) schartig, Mur.; ščrbinasta skala, schartiger Felsen, C.; — 2) zahnlückig, Mur., C.
25. škála, f. = skala 2), der Holzsplitter: škalo si zadreti v kožo, Dol., jvzhŠt.
26. škǫ̑lj, m. = skala, pečina, ovečji kamen, strčeč iz zemlje: pri nas ne moremo orati, ves svet je v školju, Erj. (Torb.); — die Klippe, Kast.- Valj. (Rad); — prim. it. scoglio, die Klippe.
27. škrbínast, adj. 1) schartig; — zackig, schroff; škrbinasta skala, Cig.; — š. zob, ein angebrochener Zahn, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) = zahnlückig, Cig., Jan.
28. zavrískati, -am, vb. pf. ein Freudengeschrei erheben, aufjubeln, aufjauchzen; mladina je od veselja zavriskala.
29. žı̑v, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.- Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; ( pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani