sitno (17)

1. sitnóba, f. 1) die Lästigkeit, die Beschwerde; — 2) ein lästiger Mensch: ti si prava sitnoba! jvzhŠt.
2. sítnost, f. 1) die Lästigkeit, die Grämlichkeit; s. raztresati, Cig.; sitnost(i) prodajati, lästig fallen; — 2) ein lästiger Mensch: idi in ne pridi tako kmalu, sitnost! Jurč.
3. nasítnost, f. 1) die Ersättlichkeit, Jan. (H.); — die Sättigungscapacität ( chem.), Cig. (T.); — 2) = nasitljivost, Cig.
4. nesítnost, f. die Unersättlichkeit, Mur.; nesitnost jih je že veliko pomorila, Slom.
5. presitnóba, f. = velika sitnoba, Št.
6. izčakovȃnje, n. das langwierige Erwarten: kako sitno je to izčakovanje! jvzhŠt.
7. kosı̑tən, -tna, adj. mahdbar: k. travnik, Mur., Mik.; — Mahd: kositno delo, die Mähearbeit, die Mahd, Danj. (Posv. p.).
8. nakrę̑ta, f. = napotje, sitnost, neprijetnost, Soška dol.- Erj. (Torb.).
9. nenasítən, -tna, adj. unersättlich, Cig., Dict.; nenasitno morje, Zv.
10. nesítost, f. = nesitnost, Cig.
11. 1. pèč, péča, m. = skrb, sitnost, die Plage, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
12. pokọ̑ra, f. die Buße; bes. die kirchliche, jemandem auferlegte Buße; čaka, kakor grešnik na pokoro = težko čaka, C.; pokoro delati za kaj, für etwas Buße thun, büßen: za pokoro, zur Buße, als Buße; — ti pokora ti! (o človeku, ki sitnosti prizadeva); ti pokora zagatna! Levst. (Zb. sp.); pokoro imeti s kom, mit jemandem sein Kreuz haben, Vrt.; — pokoro plačati, Buße, Strafe zahlen, C.
13. prodȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad prodati; verkaufen, feilbieten; na debelo, na drobno p., im Großen, im Kleinen, en gros, en detail verkaufen; na vago p., nach dem Gewichte verkaufen; po hišah p., hausieren, Jan.; dolg čas p., lange Weile haben, jvzhŠt.; čas p., müßig sein, Cig.; revo p., in Noth und Elend sein, Cig.; = siromaščino, revščino p., Z., jvzhŠt.; sitnost p., lästig fallen; zijala p., gaffen; svojo učenost p., seine Weisheit auskramen, Cig.; laži p., Lügen vorbringen, Cig.
14. raztrę́sati, -am, vb. impf. ad raztresti; verstreuen, ausstreuen; — verschleudern: denar nepridno na malikovske službe r., Krelj; — sitnosti r., lästig sein.
15. sítən, -tna, adj. lästig; sitne reči; sitno mi je; s. človek, ein lästiger, capriziöser, griesgrämiger Mensch; ne bodi s.! s. kakor muha; — prim. nem. ( dial.) sättig (v istem pomenu).
16. zaplésti, -plétem, vb. pf. 1) durch Flechten verschließen, zuflechten, Cig.; — 2) einflechten, mit hineinflechten, Cig.; z. eno v drugo, ineinander verschlingen, Cig.; z. se, sich verschlingen: nit se je zaplela, Cig.; — verflechten, verstricken, verwickeln; z. koga v mrežo; z. se z nogami v zanke; — z. koga, se v kako neprijetno reč, v sitnosti, (sich) verwickeln, (sich) verstricken; — etwas untereinander wirren, Cig.; zapleten, verwickelt, compliciert, Cig. (T.); — 3) falsch flechten, verflechten, Cig.; — 4) durch Flechten verbrauchen, verflechten: vse protje z., Cig.
17. zbrȃv, f. das Sammelwerk, Jan.; — der Plunder, der Wust, Jan.; krošnjar pobere svojo zbrav, Jan.; obriše si sitno lasnato zbrav s čela, Jurč.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani