sip (167)

1. 1. sìp, sípa, m. 1) der Schutt, Mur., Cig.; cestni s., der Schotter, Levst. (Nauk); — das Trümmergestein, Jan.; prodovje in sip, die Geschiebeablagerungen, Levst. (Močv.); — die Abrutschung, Svet. (Rok.); — 2) = nasip, der Aufwurf, Cig.
2. 2. sı̑p, m. schwerer Athem (asthma), Habd.- Mik.
3. 1. sípa, f. 1) feiner Sand, der Bachsand, der Flugsand, Cig., Jan., C., Notr.; — der Streusand, M., Erj. (Min.), Levst. (Zb. sp.); — 2) die Sandbank, Cig.; — 3) feiner, trockener Schnee, M., Vrt.; ivje se dela po vrbovju, kakor bi posul sneženo sipo, Jurč.; — feiner Hagel, Kr.- Valj. (Rad); sipa gre, es gräupelt, Cig.; — 4) neka vinska trta, Laško ( Št.)- Erj. (Torb.); — die Zimmettraube, Z., Vrtov. (Vin.).
4. 2. sı̑pa, f. navadna s., der gebräuchliche Tintenfisch (sepia officinalis), Cig., Jan., Erj. (Ž.), Primorje in otoci- Erj. (Torb.); — prim. lat. sepia.
5. sipáč, m. der Schütter, Cig.
6. sipáča, f. der Mulm, die Schutterde, Cig., C., Nov.; sipača (peščenica), Cv.
7. sipák, m. ein zerreiblicher, mehliger Stein, V.-Cig.
8. sipalíšče, n. der Schuttplatz, Cig.
9. sipȃłnica, f. die Streusandbüchse, Jan.
10. sipálọ, n. = sipa, der Streusand, Jan. (H.).
11. sípanje, n. das Schütten.
12. 1. sípati, sı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) (trockene Dinge) schütten; žito v vreče s.; denarje s., Geld verschwenden, Cig.; — s. se, rieseln ( n. pr. o pesku), Cig.; — 2) intr. = s. se: z drevja je sipalo ivje, LjZv.
13. 2. sípati, -pam, -pljem, vb. impf. keuchen, schnaufen, Cig., Jan., C.
14. sípčən, -čna, adj. brüchig, mehlicht, C., Z., Kr.
15. sı̑pəc, -pca, m. mehliger Sand, C.
16. sípək, -pka, adj. bröckelig, mulmig, Cig., Jan., DZ.; s. pesek, Glas.; sipki plaz, die Staublawine, Cig. (T.); tudi: sipȃk.
17. sípən, -pna, adj. = sipek, kar se siplje: rollig, Jan.; sı̑pni pesek, der Triebsand, Cig. (T.).
18. sípər, -pra, m. der Mergelsand: imajo denarja kakor sipra, C.; — prim. sipor.
19. sı̑pica, f. eine Art Tintenfisch (sepiola Rondeletii), Primorje in otoci- Erj. (Torb.); — prim. 2. sipa.
20. sipína, f. 1) der Schutt, Jan.; zidovne sipine, Ruinen, C.; — 2) die Sandbank, die Düne, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes., Erj. (Min.), Svet. (Rok.); na sipino naleteti, auf den Strand gerathen, Šol.
21. sípiti, -im, vb. impf. schwer athmen, Habd.- Mik., Jan.
22. 1. sipljìv, -íva, adj. schwerathmig, asthmatisch, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.
23. 2. sipljìv, -íva, adj. = sipek, Jan.
24. sipljı̑vəc, -vca, m. = sipljiv človek, der Keucher, Cig.
25. sipljívost, f. die Schwerathmigkeit, die Engbrüstigkeit, Mur., Cig., Jan.
26. sı̑pnat, adj. rollig, Cig.
27. sı̑pnica, f. 1) die Streusandbüchse, Cig., Jan.; — 2) = žitnica, der Kornboden, Jan.
28. sı̑pnik, m. das Loch im Beutel oder Mühlentrichter, das Rumpfloch, Cig.
29. sípniti, sı̑pnem, vb. pf. schütten, C.
30. sípor, -rja, m. der Sandmergel, C.; — der Flugsand, C.; — grober Sand, C.
31. síporən, -rna, adj. sandig: siporna zemlja, C.
32. sípornat, adj. Sandmergel enthaltend, C.
33. sipòt, -óta, m. schweres Athmen, C.
34. sipóta, f. die Engbrüstigkeit, C.
35. sipotljìv, -íva, adj. engbrüstig, C.
36. sipovína, f. sandige Erde, Cig.
37. donasípati, -pljem, vb. impf. ad donasuti; nachschottern: v začetku je cesto močneje in češče donasipati, Levst. (Cest.).
38. dosìp, -sípa, m. kar se dosiplje: trockene Fülle, Mur., Cig., Mik.
39. dosípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad dosuti; zuschütten; (— vb. pf. = dosuti, Št.).
40. dosipávati, -am, vb. impf. = dosipati, zuschütten; (— vb. impf. ad dosipati, Št.).
41. dosipováti, -ȗjem, vb. impf. = dosipavati.
42. izsipalíšče, n. der Ort, wo etwas ausgeschüttet wird, C.
43. izsípati, * -pam, -pljem, vb. impf. ad izsuti, (trockene Dinge) ausschütten, wegschütten; — ( vb. pf. = izsuti, Št.).
44. izsipávati, -am, vb. impf. ad izsuti; = izsipati, ausschütten; — ( vb. impf. ad izsipati, Št.).
45. izsipováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsuti, (izsipati, Št.); ausschütten.
46. nasìp, -sípa, m. 1) die Anschüttung, Cig.; — 2) das Angeschüttete, die Anschütt; — der Schüttdamm; der Wall, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., nk.; die Schanze, Mur., Cig., Jan., nk.
47. nası̑pa, f. das Geschütte ( mont.), V.-Cig.
48. nasipáč, m. der Anschütter, der Aufläufer ( mont.), Cig.
49. nasípanje, n. das Anschütten.
50. nasípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad nasuti; aufschütten, anschütten; — n. jezove, Dämme aufwerfen; — n. cesto, die Straße beschottern; — ( vb. pf. = nasuti, Št.).
51. nasipávanje, n. das Auf-, Anschütten; — n. cest, das Beschottern der Straßen.
52. nasipávati, -am, vb. impf. aufschütten, anschütten; — beschottern: ceste n.
53. nasipína, f. 1) der Schutt, Cig. (T.), C.; — 2) die Anschwemmung, die Anschütt, die Alluvion, Cig.; — 3) das Seifengebirge, Cig. (T.).
54. nası̑pje, n. = nasip 2), Ravn.
55. nası̑pnica, f. 1) die Kartoffel- oder Rübengrube auf dem Felde oder im Garten, Gor.; — 2) zum Dammbau bestimmte Erde, Cig.
56. nasipnína, f. der Schotter, Levst. (Cest.).
57. nasipováti, -ȗjem, vb. impf. aufschütten, anschütten; ceste n., Straßen beschottern.
58. obsìp, -sípa, m. der Damm: mali obsipi, Levst. (Močv.); — der Wall, M.
59. obsípanje, n. die Umschüttung, M.
60. obsípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad obsuti; 1) herumschütten (von trockenen Dingen), ringsum anschütten, Cig.; — ringsum beschütten, Mur., Cig.; koruzo o., den Kukuruz behäufeln, Z.; — umgeben, umringen, Jan.; — 2) überhäufen, Cig., Jan., nk.; — ( vb. pf. = obsuti, Št.).
61. obsipávati, -am, vb. impf. = obsipati.
62. odsípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad odsuti; wegschütten (von trockenen Dingen), Mur., Cig.; ( vb. pf. = odsuti, Št.).
63. odsipávati, -am, vb. impf. = odsipati; wegschütten (von trockenen Dingen), Mur.
64. osìp, -sípa, m. 1) das Behäufeln, C.; — 2) = nasip, der Erdwall, der Festungswall, Jan., C.; — = avber, kar voda nanese, Štrek. (Let.); — 3) der Kalkbrennerofen, C., Z.; — 4) der Abfall (der Blätter, Beeren), Cig., Jan.; — 5) der Hautausschlag, Nov.- C.; — 6) neka vinska trta, Ip.- Erj. (Torb.).
65. osı̑pa, f. neka kožna bolezen (morebiti škrlatnica), Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — žara o., der Nesselausschlag, Jan. (H.).
66. osipáłən, -łna, adj. zum Häufeln bestimmt: osipȃłnọ drevo = osipalnik, Cig.
67. osipȃłnik, m. der Anhäufepflug, Cig.
68. osípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad osuti; 1) umschütten, beschütten, umstreuen; s peskom o., Cig.; — behäufeln, Cig., Jan.; krompir, koruzo, hmelj o., Cig., C., LjZv.; — o. se koga, jemanden in Menge umgeben: z veliko častjo se ga osipajo, Ravn.- Mik.; — 2) in Menge herabfallen machen: lehka sapa je osipala z vej bela cvetna peresa, Jurč.; o. se, in Menge herabfallen: cvetje se osiplje; žitno zrnje se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, Erj. (Torb.); o. se, die Blätter verlieren: drevje se osiplje; sich abschuppen: po osepnicah se koža osiplje, Levst. (Nauk); — (osípati pf. = osuti, Mur., Št.).
69. osipávati, -am, vb. impf. = osipati, Cig., M.; ( vb. impf. ad osipati [ pf.], Št.).
70. osípčən, -čna, adj. bröslich, leicht zerfallend, mulmig, mehlig, Jan.; o. kuhan krompir, Gor.- M.
71. osı̑pək, -pka, m. 1) žitno zrnje, katero se pri zvezavanju in nakladanju iz klasja osiplje, V.-Cig.; — 2) osipki, die Masern, Jan.
72. osípən, -pna, adj. = osipljiv: osı̑pni klobuk = morski klobuk, die Qualle, Jan. (H.).
73. osı̑pica, f. = osepnica, die Pocke, die Blatter, Jan., Šol., GBrda; — osipice, die Masern, C., Črniče ( Goriš.).
74. osı̑pka, f. neka vinska trta, C., Ip., Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.).
75. osipljìv, -íva, adj. kar se rado in lahko osiplje, leicht abfallend, abfällig, Cig., Jan.; o. sadež, C.
76. osipováti, -ȗjem, vb. impf. = osipavati, Z.
77. podsìp, -sípa, m. das darunter Angeschüttete: p. kamenemu cestnemu tlaku, Levst. (Cest.); cestni p., der Straßendamm, Levst. (Pril.).
78. podsípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad podsuti; 1) darunter aufschütten, unterschütten, Cig.; — 2) im Schutt begraben, Cig.; — p. gnoj, den Dünger untergraben, Cig.; ( vb. pf. = podsuti, Št.).
79. podsı̑pnica, f. die Erdgrube (zur Aufbewahrung von Kartoffeln, Rüben u. dgl.), Gor.
80. podsipnína, f. das Anschüttungsmaterial für Straßen, Levst. (Cest.).
81. podsipováti, -ȗjem, vb. impf. = podsipati, Z., Št.
82. posìp, -sípa, m. 1) der Schutt, Mur.; — die Ruine, Cig.; posipi, das Getrümmer, Cig.; — 2) die Beschotterung, DZ.; — der Schotter, Stopice (Tolm.)- Erj. (Torb.); — der Streusand, C.
83. posipȃłnica, f. die Streusandbüchse, Jan., C.
84. posipálọ, n. der Streusand, Jan.; — tudi češ.
85. posípanje, n. 1) das Beschütten, C.; — das Beschottern; — 2) die Terrainabsitzungen, Levst. (Močv.).
86. posípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad posuti; 1) (mit trockenen Dingen) beschütten; ceste p., Straßen beschottern; — s kamenjem p., steinigen, Trub., Dalm.; — 2) p. se, abrutschen: posipajoče se obrežje, DZkr.; — ( vb. pf. = posuti, Št.).
87. posipávati, -am, vb. impf. = posipovati; beschütten: p. ceste, die Straßen beschottern, Št.; bestreuen, Mur.
88. posı̑pka, f. der Streusand, C.; — češ.
89. posipováti, -ȗjem, vb. impf. = posipati; s kamenjem p., steinigen, Schönl.
90. presìp, -sípa, m. das Überschütten, Z.
91. presípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad presuti; ( vb. pf. = presuti, Št.).
92. presipávati, -am, vb. impf. ad presuti (presipati, Št.).
93. presipnína, f. = plačilo za presipanje žita (das Kühlgeld), Cig.
94. prisípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad prisuti; dazuschütten; — ( vb. pf. = prisuti, Št.).
95. prisipávati, -am, vb. impf. = prisipovati.
96. prisipováti, -ȗjem, vb. impf. = prisipati, dazuschütten.
97. razsìp, -sípa, m. 1) der Zerfall, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Zerstreuung ( phys.), Cig. (T.); r. svetlobe, Žnid.; — 2) der Schutt, Mur., Cig.; die Ruine, Cig., Jan.
98. razsipáłən, -łna, adj. Zerstreuungs-, Jan. (H.).
99. razsípanje, n. das Zerstreuen.
100. razsípati, -sı̑pam, -pljem, vb. impf. ad razsuti; 1) zerstreuen, herumstreuen; r. svetlobo, barve, Cig. (T.); r. denar, das Geld verschwenden; r. blago, ogr.- Valj. (Rad); — 2) r. se, sich entwickeln ( v. Blüten), Levst. (Beč.); — 3) r. se, zerfallen; — ( vb. pf. = razsuti, Št.).

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani