shod (22)

1. 1. shòd, * shǫ́da, m. 1) der Zusammentritt, die Versammlung, der Congress; s. vladarjev; s. kmetovavcev, der Agrartag, Nov.; — das Zusammenströmen von Menschen, Cig.; bes. eine vielbesuchte kirchliche Feier; v nedeljo bo shod na Svetih Gorah, jvzhŠt.; — 2) das Gehen: s. mi ne izda, das Gehen gibt mir nichts aus, Mur.; — die Art und Weise zu gehen, SlGor.- C.; — 3) pl. shodi, der Gang (an einem Hause), Jan.; die Gallerie, C.; — das Kirchenchor, C., Št.
2. 2. shòd, shǫ́da, m. 1) der Sonnenaufgang: od shoda do zahoda, kajk.- Valj. (Rad); pogl. vzhod; — 2) eine Aufstiegbrücke an einer steilen Stelle, an einem Kohlenmeiler u. dgl., Gor.; nam. vzhod.
3. shodalíšče, n. = shajališče, der Versammlungsort, Trub., Krelj.
4. shǫ́dən, -dna, adj. 1) = shoda ali shodov se tičoč; shǫ̑dni govori, t. j. govori ob cerkvenih shodih, Vrtov.; — 2) passend, opportun, Jan., C., Nov.; ( hs.).
5. 1. shodíšče, n. 1) der Zusammenkunftsort, der Versammlungsort, der Sammelplatz; — der Club, C.; — 2) die Halle zum Spazieren, Mur.; — die Gallerie, Jan.; — die Allee, Nov.- C.
6. 2. shodíšče, n. das Stiegengehäuse, Jan.; ( nam. vzh-).
7. 1. shóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) = pohoditi, zusammentreten, M., C.; — shojena pot, abgetretener Weg, Cig.; tod je že shojeno, jvzhŠt.; — 2) durch Gehen abnützen: s. črevlje, Cig., Jan.; — 3) s. se, sich müde gehen, Cig., Jan., vzhŠt.- C.; preveč sem se shodil, Mur.; shojen, vom Gehen ermüdet, Cig.; spehan in shojen, Jurč.; — prim. izhoditi.
8. 2. shóditi, -hǫ́dim, vb. pf. zu gehen anfangen: otrok je že shodil; vom Krankenlager aufstehen: ni upati, da bi še kedaj shodil, Mur., Cig.; vstani in shodi! Ravn.; dekle je vstajalo in shodilo, Ravn.; ( nam. vzh-).
9. shodníca, f. das Versammlungslocale, Mur., Cig., Jan.; die Synagoge, Ravn.- Valj. (Rad).
10. shǫ̑dnik, m. = udeležnik kakega shoda, Nov.- C., Z.
11. kongrēs, m. shod, der Congress.
12. obréči, -réčem, vb. pf. 1) versprechen, Cig., Glas., Vrt., Zora, Levst. (Zb. sp.), v Brkinih- Erj. (Torb.); — ansagen: za drugi dan je bil obrečen velik shod, LjZv.; — 2) ausrichten, verleumden, Cig., Jan.; hudo o. koga, Dict.; obrečena nedolžnost, Ravn.; skrivaj o., Škrinj.- Valj. (Rad).
13. 1. prę́lọ, n. 1) das Spinnen, C.; — = mladih ljudi večerni shodi po zimi v kaki hiši, kjer dekleta predo, Levst. (Nauk); prešernosti ob zimskem prelu, Ausschreitungen in der Spinnstube, Levst. (Nauk); — 2) das Gespinst, Buče ( Št.)- C.
14. priglę́dən, -dna, adj. Control-, Cig. (T.), nk.; priglę̑dni shod, die Controlversammlung, Levst. (Nauk).
15. rogobǫ́riti, -bǫ̑rim, vb. impf. eig. mit den Hörnern stoßen; wühlen: po shodiščih r. (= rogoviliti), SlN.
16. sinagōga, f. judovska shodnica, die Synagoge, Cig.
17. skrívən, -vna, adj. geheim; s. shod; skrivne želje; na skrı̑vnem, im Verborgenen; na skrivnem se shajati, Cig.; — Geheim-: skrivni svetnik (svetovavec), der Geheimrath, nk.
18. skúhati, -ȗham, vb. pf. gar kochen, abkochen, kochen; mleko si s.; trikrat klobaso skuha, potlej jo proda (o skopuhu), Cig.; kar si je skuhal, naj pa jẹ́ = was er sich eingebrockt, mag er auch essen, Cig.; — ausbrauen, Cig., Jan.; s. ol, Cig.; — ( fig.) aushecken, Cig.; nekaj so gotovo skuhali na shodu, jvzhŠt.; s. se, sich entspinnen, Cig.; nekaj se bo skuhalo iz tega, jvzhŠt.; — verdauen, Mur., Cig.; verbrennen (vom starken Reif), Cig.; — (einen Meiler) niederkohlen, V.-Cig.
19. snı̑d, m., V.-Cig., Jan., pogl. shod.
20. snı̑dnica, f., Cig., Jan., Ravn., Burg., pogl. shodnica.
21. vzhòd, -hǫ́da, m. 1) der Aufgang (der Sonne), Cig., Jan., nk.; — premi v., die Rectascension ( astr.), Cig. (T.); — 2) der Osten, Cig., Jan., nk.; na vzhodu, im Osten, nk.; — 3) pl. vzhodi, die Treppe, Cig. (T.); — der Steigbaum, Jan. (H.); — prim. 2. shod.
22. vzhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. zu gehen anfangen; otrok je uže vzhodil, UčT.; — wieder aufkommen, genesen, C., Z.; — prim. 2. shoditi.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani