sevec (5)

1. sẹ́vəc, -vca, m. 1) der Säemann, Mur., Cig., Jan., Dalm., Burg., Cv.; — 2) = jug, der Mittagswind, Guts.; — 3) die Feldlerche (alauda arvensis), Z.; tudi: der Brachvogel (numenius arquatus), C.
2. samosẹ̑vəc, -vca, m. 1) die selbstgewachsene Pflanze, (die nicht absichtlich gesäet worden ist), Cig., Jan., Svet. (Rok.); pos. o krompirju, ki se sam zaseje, C., Polj., Lašče- Erj. (Torb.); (o ovsu), Cig.; = samoraslo drevo, Blc.-C.; — 2) eine Art Moorhirse (sorghum halepense), Rihenberk- Erj. (Torb.).
3. samosẹ̑jəc, -jca, m. = samosevec 1), Gor.
4. samosẹ̑vka, f. = samosevec 1), Cig., Jan.; = rastlina, ki se je sama zasejala, pos. divja hruška ali jablana, Tolm.- Erj. (Torb.); trta s., Vrtov. (Vin.); — ime nekemu jabolku, Tolm.- Erj. (Torb.).
5. sẹ̑vnik, m. = okrogla pletenica s povrazom, sevec jo nosi na roki, der Säekorb, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Kras, Savinska dol.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani