sen (6071)

1. sə̀n, snà, m. 1) der Schlaf, Meg., Dict., Guts., V.-Cig., Boh.- M., Trub., ogr.- Mik., Erj. (Som.), Loška dol.- Erj. (Torb.); iz sna se obuditi, Trub.; v snu, im Schlafe, Trub., Dalm.; = v sneh, ogr.- Raič ( Let.); trd sen, Dict.; — 2) der Traum, Meg., Cig., Jan., Skal.- M., Rez.- Kl.; v snu, im Traume, (v sni) Krelj, Kast.
2. 1. sẹ́na, f. = sẹ́dno, Cig., Jan.; (sena n. pl. nam. sedna, Gor.- Levst. [ LjZv.]).
3. 2. sēna, f. = senesov grm, der Sennesbaum (cassia senna), Guts., Cig.
4. senagółtən, -tna, adj., Mur., Jap. (Prid., Sv. p.), Gor.; (snag-) Rog.- Valj. (Rad); menda nam. samogolten.
5. sẹnár, -rja, m. der Heu macht, Valj. (Rad); der Heuarbeiter, Z.; der Heubauer, Jan.; — der Heuhändler, Cig.
6. sẹnáriti, -ȃrim, vb. impf. Heu einbringen, Nov.- C.
7. sẹnárnica, f. das Heumagazin, Cig.
8. sẹ́nast, adj. = sednast, Jan., Levst. ( LjZv.); — prim. 1. sena.
9. senāt, m. starejšinstvo, der Senat.
10. senātor, -rja, m. član starejšinstva, der Senator.
11. senātorstvọ, n. die Senatorenwürde, Cig.
12. sẹ̑nca, f. der Schatten; v senci ležati; senco komu delati; vedno ga spremlja kakor senca; črna s., der Kernschatten, Cig. (T.).
13. 1. sẹ́nce, n. dem. seno, das Heu, ogr.- C.
14. 2. səncè, -à, n. = senec, die Schläfe: desno, levo s., Kr.; dual. səncì, pl. səncà ( gen. sənə̀c), Erj. (Torb. = Let. 1883, 237.); (sə̀nce, Podgorje (Gor.)- Štrek. [Let.]; "sànce", Ravn. [Abc.]).
15. sẹncegòn, -gǫ́na, m. der Schattenführer (o Merkuriju), Cig.
16. sẹncepìs, -písa, m. = senopis, Jan. (H.).
17. sẹncevòd, -vǫ́da, m. = sencegon, Cig.
18. sẹ̑nčanje, n. das Schattieren, Cig.
19. sẹ̑nčati, -am, vb. impf. 1) beschatten: košata lipa senča hiši sprednjo stran, LjZv.; — 2) schattieren, Cig.
20. sẹ́nčəce, n. dem. 1. sence (seno); ostreče s., Npes.- Pjk. (Črt.).
21. sẹ̑nčən, -čna, adj. schattig, Schatten-; senčna stran, s. kraj.
22. sẹ́nčenje, n. = senčanje: malarsko s., Vod. (Izb. sp.).
23. sẹ̑nčevən, -vna, adj. = senčen, Schatten-: senčevna hišica, ogr.- C.
24. sẹ̑nčica, f. dem. senca.
25. sẹnčílọ, n. der Lichtschirm, Jarn., Mur., Cig., Jan.; — der Augenschirm: ako je treba otroke močne svetlobe čuvati, nosijo naj senčilo, ne pa temnih naočnic, Žnid.
26. sẹ̑nčina, f. eine schattige Stelle, ein schattiger Ort, C., Npes.-Vraz; die Schattengegend: senčina kake gore, Dalm.; — der Schattengang, V.-Cig.; — der Schatten, Jan., C.
27. sẹ́nčiti, sẹ̑nčim, vb. impf. 1) beschatten, überschatten, Mur., Cig., Jan.; — 2) = s. se: Abraham je senčil pod drevesom pri vratih, Ravn.; — 3) s. se, den Schatten genießen, im Schatten ruhen, Cig., Jan.; ptice se senčijo, Slom.- C.
28. sẹ̑nčje, n. die Schattenseite, Cig.
29. sẹ̑nčnat, adj. schattig; s. kraj; senčnato drevo.
30. sẹ̑nčnatost, f. die Schattigkeit, Cig.
31. sẹ̑nčnica, f. 1) das Schattenhäuschen, die Laube, Cig., Jan., M., nk.; — 2) črta s., die Schattenlinie ( math.), Cig. (T.).
32. sẹ̑nčnik, m. 1) = solnčnik, der Sonnenschirm, Cig., Jan., DZ., nk.; — 2) = senčilo, der Lichtschirm, Cig., Jan., C.; postaviti luč za s., Glas.
33. sənə̀c, -ncà, m. der Schlaf (die Schläfe) am Kopfe, Alas., Boh., C.; in je njemu klin prebila skozi njegov senec, Dalm.; v senca venec zadirati, Ravn.; nav. pl. senci, die Schläfe(n).
34. sənə̀k, -nkà, m. dem. sen; das Schläfchen, ogr.- C.
35. 1. sẹnę̑n, adj. Heu-; seneni drob, der Heustaub, die Heublümchen; senene vile, die Heugabel; senen voz, ein Heuwagen.
36. 2. sənę̑n, adj. = zaspan, Zilj.- Jarn. (Rok.).
37. 1. senę́nəc, -nca, m. = sanenec, saninec, Dol.
38. 2. sẹnę́nəc, -nca, m. die Heumilbe, Jan. (H.).
39. sēnesov, adj. s. grm, der Sennesstrauch (cassia), Tuš. (B.).
40. sənežljìv, -íva, adj. schläfrig, Fr.- C.
41. senı̑, f. pl. = sani, der Schlitten, Jan., Kr.
42. 1. sẹníca, f. die Heuscheuer, der Heuboden, Mur., Cig., Jan., Ravn. (Abc.), Levst. (Pril.), Nov., Svet. (Rok.), Kr.; vrabci so na senici izpod slame čivkali, Jurč.
43. 2. seníca, f., Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), pogl. sinica.
44. 1. sẹník, m. der Heuboden, die Heuscheuer, der Heuschoppen, Cig., Jan., C., DZ., Vrt., Kres.
45. 2. seník, m. = sanik, (senjik) BlKr.
46. sẹníka, f. = 1. senik, Jan., Cirkno ( Goriš.).
47. sẹníšče, n. = 1. senik, 1. senica, Jan. (H.).
48. sẹ́niti, sẹ̑nem, vb. pf. = siniti, C.
49. 1. sẹ́niti, sẹ̑nim, vb. impf. 1) beschatten, Cig.; oreh njivo seni, Hal.- C.; — 2) schattieren, Cig., Jan.
50. 2. sẹ́niti, -im, vb. impf. wund reiben, Z.; — s. se, sich wund liegen, sich aufliegen, Cig.
51. senı̑vəc, -vca, m. = sani, der Schlitten, Polj.
52. 1. sẹ̑nja, f. = sedno, Cig., Blc.-C.
53. 2. sənjà, f. = sanja, Mur., Jan., Mik.
54. sənjáč, m. = sanjač, Jan.
55. sẹnják, m. = 1. senik, der Heuschoppen, Habd.- Mik., Cig., Jan., C., Npes.-Vraz, Danj.- Mik., Zora, Notr.
56. sẹ̑njast, adj. 1. sednast, Cig.
57. sənjáti, -ȃm, vb. impf. = sanjati, Cig., Jan., nk.; senja se mi, Valj. (Rad), Kr.
58. sẹ́njav, adj. = sednjav, sednast, wundgerieben: s. konj, C.
59. sənjè, n. (iz: senjem) der Jahrmarkt, ogr.- Valj. (Rad); živino gnati na senje, BlKr.- DSv.
60. sənjə̀m, -njmà, m. 1) der Markt, der Jahrmarkt; živinski s., der Viehmarkt; veliki s., die Messe, Cig. (T.); na s. iti; tudi: iti v s., Levst. (Rok.); na senjmu kupiti; komu kaj senjma kupiti, prinesti, einem etwas auf dem Markte kaufen, vom Markte als Geschenk mitbringen; — 2) das Kirchweihfest, Gor.; — ( nav. semənj, smənj; tudi: sejəm, sajəm); "sinym", Meg.; na tvoje "synme", Dalm.; — prim. stsl. sъnьmъ, Versammlung.
61. sənję̑n, adj. im Halbschlaf befindlich, BlKr.
62. sənjmáč, m. = senjmar, Ravn.
63. sənjmár, -rja, m. der an einem Markte als Käufer o. Verkäufer theilnimmt; senjmarji, die Marktleute.
64. sənjmaríca, f. die am Markte theilnimmt, M.
65. sənjmarína, f. die Marktgebür, das Standgeld.
66. sənjmáriti, -ȃrim, vb. impf. an Märkten als Käufer oder Verkäufer theilnehmen, Navr. (Let.).
67. sənjmárski, adj. Markt-; senjmarska koliba, die Marktbude, Navr. (Let.).
68. sənjmíca, f. ein kleiner Markt, Dol.
69. sənjmína, f. = senjmnina, C.
70. sənjmíšče, n. 1) der Marktplatz; — 2) der Kirchplatz, Cig., Jan.; (ker o "senjmih" [an Kirchweihfesten] tam senjmarske kolibe stavijo), Polj., Celovška ok.
71. sənjmník, m. = senjmar, Cig.
72. sənjmnína, f. = senjmarina, der Marktzoll, Cig.
73. sənjmováti, -ȗjem, vb. impf. an einem Markte (an Märkten) als Käufer o. Verkäufer theilnehmen, Cig., Jan., Mik.; videla sem te, kako si senjmoval, LjZv.
74. sənjmovȃvəc, -vca, m. der am Markte theilnimmt, der Marktfahrer, senjmovavci, die Marktleute, Cig., Jan., Ravn., Zora, Gor.
75. sənjmovȃvka, f. die am Markte theilnimmt, Gor.
76. sə̀njmski, adj. Markt-.
77. sənjmúlja, f. ein unbedeutender Markt, Gor.
78. senki, m. pl. die Nachgeburt, Guts., Pohl.- Cig.; (morda nam. sunkì, C.?).
79. sẹnọ̑, n. das Heu; besonders das Heu der ersten Mahd; s. kositi, sušiti, spravljati; kakršno vreme na veliki petek, tako k senu, Bes.
80. sẹnodọ̑łka, f. das Schöllkraut (chelidonium maius), Ptuj ( vzhŠt.)- Erj. (Torb.).
81. sẹnokòs, -kǫ́sa, m. = senokosec, Slom.
82. sẹnokǫ̑səc, -sca, m. der Heumäher, Mur., Jan.
83. sẹnokǫ̑š, f. = senokoša, die Bergwiese, BlKr., jvzhŠt.
84. sẹnokǫ́ša, f. die Bergwiese, C., Bes., kajk.- Valj. (Rad), BlKr.
85. sẹnokǫ̑šnja, f. die Heumahd, Mur., Cig., Jan.
86. sẹnomèt, -mę́ta, m. priprava, skoz katero v hlevih seno mečejo s podstrešja v hlev, der Futtertrichter, Kamnik ( Gor.).
87. sẹnopìs, -písa, m. der Schattenriss, die Silhouette, Cig. (T.); — prim. stsl. sênь = senca.
88. sẹnosẹ́ča, f. die Heumahd, Mur., Cig., Jan., C.
89. sẹnosẹ̀k, -sẹ́ka, m. der Mäher, Mur., V.-Cig., Jan., C., Ahac., Gor., Kor.; senožet za šest senosekov, Livek, Bolc, Podkrnci- Erj. (Torb.); — tudi: senǫ́sẹk, Gor.
90. sẹnovlàk, -vláka, m. das Schleppen des Heues von den Bergwiesen, Z.
91. sẹnovník, m. = 1. senik, senjak, Jan., DZ.
92. sẹnǫ́žet, f. die Wiese, besonders die einmahdige Wiese, die Bergwiese, M., Gor.; tudi: senožę̑t, Valj. (Rad).
93. sẹnǫ́žetən, -tna, adj. Wiesen-.
94. sẹnǫ́žetstvọ, n. die Wiesencultur, Nov.- C.
95. sẹ́nski, adj. Heu-: senska košnja, Fr.- C.
96. sensōrən, -rna, adj. sensorisch: sensorni očut, die Sinnesempfindung, Cig. (T.).
97. sensōrski, adj. sensitiv (sensorisch), Empfindungs-: sensorski živci, Lampe (D.).
98. sensualīst, m. privrženik sensualizma, der Sensualist, Lampe (D.).
99. sensualīzəm, -zma, m. razlaganje vsega mišljenja iz občutkov, der Sensualismus, Cig. (T.).
100. sẹ́nščak, m. 1) der Heuboden, M.; — 2) der Heukasten, der Futtertrichter, ogr.- C.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani