sen (72-171)

72. sənjmnína, f. = senjmarina, der Marktzoll, Cig.
73. sənjmováti, -ȗjem, vb. impf. an einem Markte (an Märkten) als Käufer o. Verkäufer theilnehmen, Cig., Jan., Mik.; videla sem te, kako si senjmoval, LjZv.
74. sənjmovȃvəc, -vca, m. der am Markte theilnimmt, der Marktfahrer, senjmovavci, die Marktleute, Cig., Jan., Ravn., Zora, Gor.
75. sənjmovȃvka, f. die am Markte theilnimmt, Gor.
76. sə̀njmski, adj. Markt-.
77. sənjmúlja, f. ein unbedeutender Markt, Gor.
78. senki, m. pl. die Nachgeburt, Guts., Pohl.- Cig.; (morda nam. sunkì, C.?).
79. sẹnọ̑, n. das Heu; besonders das Heu der ersten Mahd; s. kositi, sušiti, spravljati; kakršno vreme na veliki petek, tako k senu, Bes.
80. sẹnodọ̑łka, f. das Schöllkraut (chelidonium maius), Ptuj ( vzhŠt.)- Erj. (Torb.).
81. sẹnokòs, -kǫ́sa, m. = senokosec, Slom.
82. sẹnokǫ̑səc, -sca, m. der Heumäher, Mur., Jan.
83. sẹnokǫ̑š, f. = senokoša, die Bergwiese, BlKr., jvzhŠt.
84. sẹnokǫ́ša, f. die Bergwiese, C., Bes., kajk.- Valj. (Rad), BlKr.
85. sẹnokǫ̑šnja, f. die Heumahd, Mur., Cig., Jan.
86. sẹnomèt, -mę́ta, m. priprava, skoz katero v hlevih seno mečejo s podstrešja v hlev, der Futtertrichter, Kamnik ( Gor.).
87. sẹnopìs, -písa, m. der Schattenriss, die Silhouette, Cig. (T.); — prim. stsl. sênь = senca.
88. sẹnosẹ́ča, f. die Heumahd, Mur., Cig., Jan., C.
89. sẹnosẹ̀k, -sẹ́ka, m. der Mäher, Mur., V.-Cig., Jan., C., Ahac., Gor., Kor.; senožet za šest senosekov, Livek, Bolc, Podkrnci- Erj. (Torb.); — tudi: senǫ́sẹk, Gor.
90. sẹnovlàk, -vláka, m. das Schleppen des Heues von den Bergwiesen, Z.
91. sẹnovník, m. = 1. senik, senjak, Jan., DZ.
92. sẹnǫ́žet, f. die Wiese, besonders die einmahdige Wiese, die Bergwiese, M., Gor.; tudi: senožę̑t, Valj. (Rad).
93. sẹnǫ́žetən, -tna, adj. Wiesen-.
94. sẹnǫ́žetstvọ, n. die Wiesencultur, Nov.- C.
95. sẹ́nski, adj. Heu-: senska košnja, Fr.- C.
96. sensōrən, -rna, adj. sensorisch: sensorni očut, die Sinnesempfindung, Cig. (T.).
97. sensōrski, adj. sensitiv (sensorisch), Empfindungs-: sensorski živci, Lampe (D.).
98. sensualīst, m. privrženik sensualizma, der Sensualist, Lampe (D.).
99. sensualīzəm, -zma, m. razlaganje vsega mišljenja iz občutkov, der Sensualismus, Cig. (T.).
100. sẹ́nščak, m. 1) der Heuboden, M.; — 2) der Heukasten, der Futtertrichter, ogr.- C.
101. sẹ̀nt, m. der Kornbrand, Z.; nav. pl. senti, Cig., Gor.; pogl. snet.
102. sẹntı̑, f. pl. = sent, snet, der Kornbrand, Dol.; pogl. snet.
103. sentimentālən, -lna, adj. sentimental, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
104. sentimentālnost, f. prevladovanje čuvstvenosti, die Sentimentalität, Cig. (T.), nk.
105. sentìv, -íva, adj., nam. snetiv, Z., Dol.
106. sẹntjàv, -áva, adj., nam. snetjav, Cig., Gor.
107. sẹntjè, n., nam. snetje, Z., Gor.
108. sẹntljìv, -íva, adj., nam. snetljiv, Cig.
109. senzácija, f. pozornost, die Sensation: senzacijo obuditi, Cig. (T.), nk.
110. senzarı̑ja, f. mešetarina, die Sensarie, Cel. (Ar.).
111. ȃjsən, -sna, m. das Hinundherwetzen mit dem Gesäß: kakšen ajsen imate! — pravijo nemirnim otrokom, Dol.- Levst. (Rok.) — prim. ajsati se.
112. ardrę̑sən, -sna, m. = adreselj 2), der Knöterich, C.
113. arsenāl, m. orožarnica, das Arsenal.
114. arsēnik, m., Mur., Cig., Jan., pogl. arzenik.
115. banderonǫ́sən, -sna, adj. flaggentragend, -sna ladija, das Flaggenschiff, Cig., Jan.
116. bȃsən, -sni, f. 1) eine erdichtete Erzählung, etwas Erdichtetes; imeti kaj za fabulo ali b., Trub. (Post.); basni, Fabeln, Dalm.; — 2) die Fabel (als Literaturgattung), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
117. bȃsənca, f. dem. basen; (bȃsəmca, Valj. [Rad]).
118. bȃsənka, f. dem. basen, Mur.
119. bȃsənski, adj. Fabel-, fabelhaft, Cig., Jan.; b. svet, die Fabelwelt, Jan.
120. bẹlojásən, -sna, adj. weißglänzend: belojasno nebo, Jan.
121. bẹlolásən, -sna, adj. = belolas, Cig., M.
122. bẹ́sən, -sna, adj. rasend, toll, Mur., Cig., Jan., C., nk.; — besno gledati, wild blicken, C.; — hitzig, scheumüthig: besni konji, C., Z.; — muthwillig, vzhŠt., C.; besna živína, Z.
123. blagoglásən, -sna, adj. wohlklingend, wohllautend, euphonisch, Cig. (T.), nk.; — rus.
124. blagonǫ́sən, -sna, adj. segen-, heilbringend, Jan., nk.
125. bogoprǫ́sən, -sna, adj. -sni dar, das Bittopfer, Cig., Burg.
126. bȏjsən, -sna, adj. "kozam pravijo rogate, ovcam pa bojsne, in če se jim hočejo prav sladkati, tudi bojsce ali bojsnice", Bes. 1870. 29.; — morda nam. bosen; — prim. bos.
127. bōrsən, -sna, adj. Börsen-: borsni kurs, borsna cena, der Börsencours, Cig., Jan., nk.
128. brezglásən, -sna, adj. lautlos, Cig., Jan.
129. brezklásən, -sna, adj. ährenlos, Cig., Jan.
130. brezkvásən, -sna, adj. ungesäuert, Cig., Jan.
131. brezmę́sən, -sna, adj. fleischlos, Jan.
132. breznaglásən, -sna, adj. accentlos, unbetont, Cig. (T.).
133. brezokúsən, -sna, adj. geschmacklos, C.
134. brezsẹ́nčən, -čna, adj. schattenlos, Cig.
135. brezsẹ̑nčnik, m., pl. brezsenčniki, ohnschattige Bewohner, Cig. (T.).
136. breztẹlę́sən, * -sna, adj. unkörperlich, Cig., Jan., Cig. (T.), entkörpert, Cig.; Pod velikim tukaj Bogom Breztelesen bit' želim, Vod. (Pes.).
137. brezušę́sən, -sna, adj. ohrlos, Cig.
138. brezvkúsən, -sna, adj. geschmacklos, fade, Cig. (T.).
139. brodonǫ́sən, -sna, adj. Schiffe tragend, schiffbar, Jan., Zora; — po hs.
140. bŕsən, -sna, adj., Cig., Pivka- M.; pogl. brsten.
141. brúsən, -sna, adj. zum Schleifen gehörig: brusni kamen, der Schleifstein.
142. brzopísən, -sna, adj. die Schnellschrift betreffend, stenographisch, M.
143. brzotísən, -sna, adj. Schnelldruck-, M.; brzotisni stroj, Zora.
144. bujnokrásən, -sna, adj. üppig schön, Cig. (T.).
145. čarokrásən, -sna, adj. zauberisch schön, nk.
146. čásən, -sna, adj. 1) nur eine Zeit dauernd, temporär, zeitlich; časno in večno življenje; — 2) = počasen, BlKr.- DSv.
147. časopı̑sən, -sna, adj. Zeitschrift-.
148. čelę̑sən, -sna, adj. = čelen, Cig. (T.); — stsl.
149. čésən, -sna, m. der Knoblauch (allium sativum); v nebesih lupijo debel česen (debel sneg gre), Dol.- LjZv.; hostni č., das Knoblauchkraut (erysimum alliaria), C.
150. čésənj, ** -snja, m. = česen, Habd., Tuš. (R.).
151. četirikolę́sən, -sna, adj. vierrädrig, nk.
152. četveroglásən, -sna, adj. vierstimmig: četveroglasno petje, Cig., Jan., nk.
153. četverokolę́sən, -sna, adj. vierräderig, Cig.
154. četveroperę́sən, -sna, adj. vierblättrig: četveroperesna deteljica, Erj. (Torb.).
155. čistoglásən, -sna, adj. von reinem Klang, hellstimmig, Jan.
156. črevę̑sən, -sna, adj. Darm-; črevesna vnetica, die Gedärmentzündung, Cig.
157. daljnopísən, -sna, adj. Telegraphen-, telegraphisch, Cig., Jan.
158. dę́sən, -sna, adj. recht, rechts befindlich: desna roka, die rechte Hand; desna stran, die rechte Seite; desni konj, das rechts gehende Pferd; na desno, rechts (na vprašanje: kam? in kje?) Cig.; — na desni, auf der rechten Seite.
159. doglásən, -sna, adj. doglasna cev, das Communicationsrohr, h. t.- Cig. (T.).
160. dołgočásən, -sna, adj. langweilig.
161. dołgoklásən, -sna, adj. langährig, Cig.
162. dołgosẹ́nčən, -čna, adj. langschattig, Cig.
163. dołgosẹ̑nčnik, m. dolgosenčniki, die Langschattigen, Cig.
164. dopŕsən, -sna, adj. bis zur Brust reichend, C.; doprsna podoba, das Brustbild, nk.
165. drę́sən, -sna, m. 1) der Knöterich (polygonum persicaria), C., Medv. (Rok.); — pl. dresni, Ampfer (polygoneae), Tuš. (R.); — tudi: das Flohkraut (pulicaria vulgaris), V.-Cig., Glas.; — 2) die noch nicht blühende Rispe am Buchweizen, Cig.; ajda gre v dresen, Gor.- Levst. (Rok.); — 3) der Kamm des Hahnes, Gor.- Levst. (Rok.); — prim. adreselj, redresen.
166. drẹvę̑sən, -sna, adj. Baum-; drevesna smola, das Baumharz.
167. dvoglásən, -sna, adj. doppellautig, Cig.; — zweistimmig, Cig.; dvoglasno petje, nk.
168. dvojesẹ́nčən, -čna, adj. zweischattig, V.-Cig.
169. dvokolę́sən, -sna, adj. zweirädrig, Jan., nk.
170. dvosẹ́nčən, -čna, adj. doppelschattig, C.
171. dvosẹ̑nčnik, m. dvosenčniki, zweischattige Bewohner ( geogr.), Cig. (T.).

   1 72 172 272 372 472 572 672 772 872  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani