sen (601-700)

601. tẹsnopŕsən, -sna, adj. engbrüstig, Cig.
602. toplonǫ́sən, -sna, adj. toplonǫ̑sna naprava, die Calorifere, Levst. (Pril.); toplonosna kurjava, die Caloriferen, Levst. (Pril.).
603. trę́senje, n. 1) das Schütteln; — 2) das Zittern; — das Schwingen, die schwingende Bewegung, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); postopno t., fortschreitende Schwingung, Cig. (T.).
604. tresoglásən, -sna, adj. tremulierend, Jan., Cig. (T.).
605. trīasən, -sna, adj. Trias- ( geol.), Cig. (T.); triasna skupina, die Triasgruppe, Cig. (T.).
606. triglásən, -sna, adj. = troglasen, Cig.
607. troglásən, -sna, adj. dreistimmig, nk.
608. tŕsən, -sna, adj. 1) Reben-; tȓsnọ perje; — 2) zähe: meso je trsno, t. j. pusto in trdo, Trnovo v Gozdu- Erj. (Torb.); trsna in žilava koža, LjZv.; — sehnig, Erj. (Min.).
609. trsénje, n. das Bemühen, kajk.- Valj. (Rad).
610. trtonǫ́sən, -sna, adj. rebenreich, nk.
611. ukrásən, -sna, adj. Schmuck-: ukrȃsni pridevnik, das Schmuckbeiwort (epitheton ornans), Cig. (T.); ukrasno slikarstvo, die Decorationsmalerei, Navr. (Let.).
612. ulẹsenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Holz werden, Jan. (H.).
613. unesénje, n. die Entführung: u. ženske, DZ.
614. unesę́nka, f. die Entführte, Cig.
615. usənjár, -rja, m. = usnjar, Meg.
616. usenjàt, -áta, adj. = usnjat, Meg., Trub., Dalm.
617. úsənje, n. 1) = usnje, das Leder, Meg., Dict., Krelj, Dalm., Škrab. (Cv.); — 2) der Klappertopf (rhinanthus), Josch.
618. ušę́sən, -sna, adj. Ohr-; ušę̑sne bolezni.
619. velekrásən, -sna, adj. sehr schön, prächtig, Cig. (T.), nk.
620. vẹ́sən, -sna, adj. vesne vaje, Hangübungen, Telov.
621. vkúsən, -sna, adj. 1) schmackhaft, Cig., Jan., nk.; — 2) geschmackvoll, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
622. vmẹ̑sən, -sna, adj. dazwischen befindlich, inzwischen liegend, Zwischen-, Cig. (T.); vmesni prostor, der Zwischenraum, Cig. (T.); vmesni rek, der Zwischensatz, die Parenthese, Cig. (T.); vmesni dohodek, das Intercalare, DZkr.
623. vodonǫ́sən, -sna, adj. wasserführend, Cig. (T.).
624. vodopísən, -sna, adj. hydrographisch, Cig. (T.), Jes.
625. vosẹ̑nica, f. = gosenica, Guts.- Cig., Jan., M., Erj. (Torb.), Št.- Cig.; vǫ́senica, KrGora.
626. vpísən, -sna, adj. Einschreibungs-, Einschreibe-, Cig., Jan., nk.
627. vsakočásən, -sna, adj. jeweilig; po vsakočasnih zakonih, DZ.
628. vsenaúčən, -čna, adj. = vseučen, Jan. (H.).
629. vznesénje, n. die Begeisterung, Zora; — po stsl.
630. začásən, -sna, adj. einstweilig, provisorisch, interimistisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
631. zanésən, -sna, adj. = zanesljiv, Jan. (H.).
632. zanesę́nəc, -nca, m. der Schwärmer, Cig. (T.); — hs.
633. zanesénje, n. das Vertrauen, Dalm.; ti si moje z., Trub.
634. zapísən, -sna, adj. Vormerkungs-: zapı̑sna knjižica, das Notizenbuch, LjZv.
635. zaprósən, -sna, adj. Ersuch-, Requisitions-: zaprosno pismo, Cig., Jan.
636. zarẹ́sən, -sna, adj. wirklich, C.; wahrhaftig, Jan.; — ernstlich, Jan.
637. zasẹnčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zasenčiti, Jan.; gozd je zasenčeval (zasẹ́nčeval) zeleno tratino, Jurč.
638. zasẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. durch einen Schatten verdunkeln, in den Schatten stellen, beschatten, Dict., Cig., Jan.; oko ni zasenčeno, Žnid.
639. zasẹ̑nčje, n. ein schattiger Ort, Jurč.; der Schattengang, Jan.
640. zasẹ́niti, -sẹ̑nim, vb. pf. = zasenčiti, Cig.
641. zavísən, -sna, adj. abhängig, durch etwas bedingt, Jan., nk.; z. od česa, Cig. (T.); — prim. zaviseti.
642. zbrísən, -sna, adj. dem Windstrich ausgesetzt; z. kraj, C.
643. zemljepísən, -sna, adj. geographisch, Cig., Jan., nk.; zemljepı̑sna dolžina, širina, geographische Länge, Breite, Cig. (T.), nk.
644. zemljetrę́sən, -sna, adj. erderschütternd, Cig., Levst. (Zb. sp.).
645. zglásən, -sna, adj. = soglasen, consonierend, Sen. (Fiz.).
646. zgodopísən, -sna, adj. geschichtlich, historisch, Jan., C., nk.
647. zlatolásən, -sna, adj. = zlatolas, Cig.
648. zlatonǫ́sən, -sna, adj. goldführend, goldhältig, Jan., Cig. (T.); zlatonosni razsipi, Goldseifen, Cig. (T.); ( rus.).
649. zlẹsenẹ́ti, -ím, vb. pf. holzig werden, Cig.
650. zloglásən, -sna, adj. 1) übelklingend, Jan. (H.); — 2) von üblem Rufe, berüchtigt, Cig., Jan., C., nk.
651. zlonǫ́sən, -sna, adj. unheilschwanger, Cig.
652. zmagonǫ́sən, -sna, adj. siegbringend, siegreich, Cig., Jan., nk.
653. zmẹ́sən, -sna, adj. 1) aus einem Gemenge bestehend: zmẹ̑snọ kamenje, das Massengestein, Cig. (T.), Jes.; zmesni gnoj, der Compostdünger, Jan.; zmesno žito, das Mengkorn, Erj. (Torb.); zmesno ljudstvo, ein Mischvolk, Trst. (Let.); — ein Gemenge, eine Mischung betreffend: zmesna primera, das Mischungsverhältnis, Cig. (T.); zmesni račun, die Vermischungsrechnung, h. t.- Cig. (T.); — 2) aus Mengkorn gemacht: zmesna moka, zmesen kruh; das Mengkorn betreffend: zmesni kamen v mlinu, (ki zmesno zrnje melje), Bes.
654. znósən, -sna, adj. erträglich, Cig.
655. zrẹ́sən, -sna, adj. = resen, ernstlich, Jan., C.
656. življenjepísən, -sna, adj. biographisch, Cig., nk.
657. živopísən, -sna, adj. malerisch, pittoresk, Cig. (T.); — rus.
658. životopísən, -sna, adj. biographisch, Jan., nk.
659. adrę̑səlj, -slja, m. 1) ajdi podoben plevel, der gemeine Knöterich (polygonum persicaria), Gor.- Levst. (Rok.); — 2) ajdov cvet, Levst. (Rok.); — prim. dresen.
660. ájdovski, adj. Heiden-, heidnisch; ajdovska deklica, das Riesenmädchen (v narodnih pripovedkah).
661. ȃjskati, -am, vb. impf. dem Ochsen "ajs" zurufen, Mur., C.
662. ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; — prim. nem. Haken.
663. álmožna, f. = miloščina, das Almosen; — iz nem.
664. álmožnik, m. 1) der Almosenvorsteher (almužnik) Habd.; — 2) der Pfründler, Cig.
665. ȃmati, -am, vb. impf. den Inhalt eines Fasses mit dem Visierstab messen, Dol., Št.; — iz nem. "ahmen".
666. ángel, m. der Engel; a. varuh, der Schutzengel; smrtni a., der Todesengel; a. pobijavec, der Würgengel, Cig.; a. končavec, Jap.; — tudi: ángeł; piše se nav. angelj.
667. arzēn, m. das Arsen ( chem.).
668. arzēnik, m. der Arsenik; — prim. mišnica.
669. arzēnikov, adj. Arsenik-: a. prah; arzenikove saje, der Hüttenrauch, Cig.
670. astātičən, -čna, adj. astatisch ( phys.): astatična igla, die astatische Nadel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
671. áštržli, m. pl. = hlačniki, Hosenträger, Mur., Gor.- Levst. (Rok.); (tudi: avštržle, Lašče- Levst. [Rok.]); — prim. bav. halster f. Hosenträger, kor. haschter; v koncu besede tiči morda nem. Seil.
672. aževína, f. 1) die Abfälle der Häute beim Gerben, zapŠt.- C.; — 2) das Mark der Kürbisse, zapŠt.- C.; — 3) das dichte Moos an Bäumen und nassen Wänden, C.; — prim. stsl. azьno, abgezogene Haut, C. (?)
673. bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.- C.; — 7) neka hruška, Maribor- Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj- C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; ( prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.
674. bȃbištvọ, n. das Hebammenwesen, die Hebammenkunst, Mur., Cig., Jan., nk.; b. je skrajšan del porodništva, Vod. (Bab.).
675. babjevę̑rstvọ, n. abergläubisches Wesen, der Aberglaube, Cig., Jan., nk.
676. babkovína, f. 1) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) = češmin, Tuš. (R.), (morda nam. bobkovina, C.).
677. bahátost, f. die Aufgeblasenheit, die Prahlerei; b. v obleki, der Kleiderluxus, C.
678. balíž, m. = bala 2), Dol.; — prim. kor.-nem. vallas, vales, = bala 2); it. valigia, Felleisen.
679. báłtora, f. 1) der Hosenlatz, Dol., Št.; hlače na baltoro ("bavtaro"), Valj. (Rad); — 2) pl. baltore (baltre), das Fallthor (na pr. pri svinjaku); — iz nem. Fallthor.
680. bankēt, m. slovesen obed, das Bankett.
681. bȃnkovstvọ, n. das Bankwesen, Cig.
682. baromētər, -tra, m. das Barometer; dvokraki b., das Heberbarometer, Sen. (Fiz.).
683. barȏrkla, f. die Spielkugel, "lesena krogla v igro", Banjščice- Erj. (Torb.); — morda iz it. pallottola, Kugel.
684. básati, bȃšem, vb. impf. hineinstopfen; v žepe si kaj b.; vollstopfen; koš, trebuh b.; laden (ein Gewehr), puško b.; b. se kam, sich irgendwohin drängen; — prim. nem. fassen, Levst. (Rok.).
685. bȃsəm, -smi, f. = basən, Dict., C., Rož.- Kres.
686. bȃsna, f. = basen 1), Mur., Cig., Jan., C., Trub.; prazne basne, jvzhŠt.
687. bȃt, m. 1) der Kolben, Mur., Cig., Jan., Sen. (Fiz.); der Kolbenstock, die Keule, C.; Pripravil je že meč 'no bat, Omamil je je z batom vse, Danj.; das Scepter, kraljevi b., Mur.; b. i kraljestvo, kajk.- Valj. (Rad); z batom živeti, auf großem Fuße leben, C.; — 2) der Holzschlägel, der Holzhammer, Dict., Cig., jvzhŠt.; — 3) der Fruchtkolben, koruzni b., C.; bàt, Valj. (Rad); — prim. bet.
688. bazār, -ra, m. senjmišče, prodajališče, der Bazar, Jan., nk.
689. 2. báža, f. ein terrassenförmiger Weingartentheil, ("kar je leha pri njivah, je baža pri brežnih vinogradih"), Ip.
690. bę́čati, * bečím, vb. impf. blöcken (o ovcah), Trub. (Post.); schreien, plärren, M., BlKr.; otrok beči, jvzhŠt.; trensen (o jelenu), Cig.; — prim. bekati.
691. bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.- C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer- Raič ( Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.- Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.- C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
692. bę́kovišče, n. der Ort wo Flechtweiden wachsen, Cig.
693. bẹ́ł, adj. weiß; beli grad ( v narodnih pesnih); beli dan, der helle Tag; za belega dne; ni bele ni črne ni rekel = er sagte gar nichts, Jurč.; belo perilo, frischgewaschene Wäsche; belo platno, weißgebleichte Leinwand; bela, ime beli kravi, ovci, Erj. (Torb.); — bela, die Bleichsucht = bela bolezen, Cig.; — belo imeti, den weißen Fluss haben, Cig.; belo, das Splintholz, Rez.- C.; — belo, das Fett vom Rothwild, V.-Cig.; — železo je belo, das Eisen ist glühend.
694. bẹlúga, f. 1) weiße Kuh, (-ljuga) Mur.; — 2) der Hausen (acipenser huso), Jan., Erj. (Ž.); rus.
695. beráč, m. 1) der Weinleser, Jan., BlKr., Št.; — 2) der Sammler, Dol.- Cig.; der Collecturant, C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) der Bettler; — pren. = vodenica, der Wasserast, Cig.; — pl. berači, die Abfälle des Flachses beim Brecheln und Hecheln, Cig.; — 4) košek z lesenim dnom v pobiranje sadja ali krompirja, Ponikve na Št. Vidskem- Erj. (Torb.).
696. beračȗnstvọ, n. das Bettelwesen; — das Proletariat, ( zaničlj.), C.
697. berȃštvọ, n. das Bettelwesen; — die Bettelarmut.
698. bę̑rgla, f. die Krücke; po berglah hoditi; kljuka ob berglo zadene, Gleiches gesellt sich zu Gleichem, Z.; — die Sensenkrücke, Cig.; — prim. berla.
699. bẹ̑s, m. der böse Geist, Mur., Cig., Jan.; In bes, ki v srci tičal je, Duh božji ga izbičal je, Greg.; nav. v kletvicah: bes te plentaj! bes te lopi! bes te opali! bes jih dregni! Jurč.; ve ga bes! der Teufel mag es wissen, C.; bes ga vzemi! bes po njem! bežal je kakor bes, Središče- Pjk. (Črt.).
700. bę́sih, m. der Binsendocht, Lašče- Levst. (Rok.).

   101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani