sen (572-671)

572. sponósən, -sna, adj. ne bodi Vam sponosno! verzeihen Sie! Cig.; — prim. sponesti.
573. sprásən, -sna, adj. sprasna svinja, ein trächtiges Schwein, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; tudi: ein Schwein, das geworfen hat, M.
574. srebronǫ́sən, -sna, adj. silberführend, Cig. (T.).
575. sŕsən, -sna, adj. aus Thierhaaren: srsna odeja, C.
576. staropísən, -sna, adj. = staropisemski, Cig., Jan.
577. stísən, -sna, adj. zusammendrückbar, Cig. (T.), Vrt.
578. stoglásən, -sna, adj. hundertstimmig, M., nk.
579. stoperę̑sən, -sna, adj. hundertblätterig, Cig., Jan.
580. strahonǫ́sən, -sna, adj. schreckenbringend, Jan. (H.).
581. strdonǫ́sən, -sna, adj. honigtragend, Jan. (H.).
582. strẹlonǫ́sən, -sna, adj. 1) pfeiltragend, Cig.; — 2) blitzschwanger: s. oblak, Str.
583. strę́sən, -sna, adj. Erschütterungs-: strę̑sni krogi, die Erschütterungskreise, Cig. (T.).
584. svẹtlolásən, -sna, adj. hellhaarig, Cig.
585. svẹtlopísən, -sna, adj. photographisch, Jan. (H.).
586. svẹtlosẹ̑nčje, n. das Helldunkel, Cig.; (po rus.).
587. svẹtonǫ́sən, -sna, adj. welttragend, Cig.
588. svẹtopísən, -sna, adj. kosmographisch, Jan. (H.).
589. šesteroglásən, -sna, adj. sechsstimmig, Cig.
590. širokopŕsən, -sna, adj. breitbrüstig, Cig., Jan.
591. širokosẹ́nčən, -čna, adj. breitschattig, Cig.
592. štirikolę́sən, -sna, adj. vierräderig, Mur.
593. tačásən, -sna, adj. 1) damalig, Mur., Cig.; — 2) derzeitig, einstweilig, Jan.
594. tajnopísən, -sna, adj. Geheimschrift-, chiffriert, Jan., Cig. (T.).
595. tāksən, -ksna, adj. pristojbinski, Tax-, Cig.
596. tẹlę̑sən, -sna, adj. Körper-; telesna mera, das Körpermaß, DZ.; körperlich, leiblich; dušne in telesne potrebe; sinnlich: telesna slast, Cig.
597. tənkoglásən, -sna, adj. helltönend, hellklingend, Cig., Jan.
598. tənkoperę́sən, -sna, adj. dünnblätterig, Cig., Jan.
599. tésən, -sna, adj. eng, knapp; obleka je tesna; soba je tesna; tesno je v hiši; na tę̑snọ, eng aneinander; — tesna mu hodi, tesna mu je, er behilft sich knapp; na tę̑snem živeti, knapp, kärglich leben; — na tesnem koga imeti, jemanden kurz halten; — tesno mi je ob srcu, es ist mir angst und bange ums Herz; — eng, innig; tesna zveza; — tesno, genau; tesno se držati mej svojega področja, Levst. (Nauk); tesen red, Levst. (Nauk).
600. tẹsnopísən, -sna, adj. stenographisch, Jan., nk.
601. tẹsnopŕsən, -sna, adj. engbrüstig, Cig.
602. toplonǫ́sən, -sna, adj. toplonǫ̑sna naprava, die Calorifere, Levst. (Pril.); toplonosna kurjava, die Caloriferen, Levst. (Pril.).
603. trę́senje, n. 1) das Schütteln; — 2) das Zittern; — das Schwingen, die schwingende Bewegung, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); postopno t., fortschreitende Schwingung, Cig. (T.).
604. tresoglásən, -sna, adj. tremulierend, Jan., Cig. (T.).
605. trīasən, -sna, adj. Trias- ( geol.), Cig. (T.); triasna skupina, die Triasgruppe, Cig. (T.).
606. triglásən, -sna, adj. = troglasen, Cig.
607. troglásən, -sna, adj. dreistimmig, nk.
608. tŕsən, -sna, adj. 1) Reben-; tȓsnọ perje; — 2) zähe: meso je trsno, t. j. pusto in trdo, Trnovo v Gozdu- Erj. (Torb.); trsna in žilava koža, LjZv.; — sehnig, Erj. (Min.).
609. trsénje, n. das Bemühen, kajk.- Valj. (Rad).
610. trtonǫ́sən, -sna, adj. rebenreich, nk.
611. ukrásən, -sna, adj. Schmuck-: ukrȃsni pridevnik, das Schmuckbeiwort (epitheton ornans), Cig. (T.); ukrasno slikarstvo, die Decorationsmalerei, Navr. (Let.).
612. ulẹsenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Holz werden, Jan. (H.).
613. unesénje, n. die Entführung: u. ženske, DZ.
614. unesę́nka, f. die Entführte, Cig.
615. usənjár, -rja, m. = usnjar, Meg.
616. usenjàt, -áta, adj. = usnjat, Meg., Trub., Dalm.
617. úsənje, n. 1) = usnje, das Leder, Meg., Dict., Krelj, Dalm., Škrab. (Cv.); — 2) der Klappertopf (rhinanthus), Josch.
618. ušę́sən, -sna, adj. Ohr-; ušę̑sne bolezni.
619. velekrásən, -sna, adj. sehr schön, prächtig, Cig. (T.), nk.
620. vẹ́sən, -sna, adj. vesne vaje, Hangübungen, Telov.
621. vkúsən, -sna, adj. 1) schmackhaft, Cig., Jan., nk.; — 2) geschmackvoll, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
622. vmẹ̑sən, -sna, adj. dazwischen befindlich, inzwischen liegend, Zwischen-, Cig. (T.); vmesni prostor, der Zwischenraum, Cig. (T.); vmesni rek, der Zwischensatz, die Parenthese, Cig. (T.); vmesni dohodek, das Intercalare, DZkr.
623. vodonǫ́sən, -sna, adj. wasserführend, Cig. (T.).
624. vodopísən, -sna, adj. hydrographisch, Cig. (T.), Jes.
625. vosẹ̑nica, f. = gosenica, Guts.- Cig., Jan., M., Erj. (Torb.), Št.- Cig.; vǫ́senica, KrGora.
626. vpísən, -sna, adj. Einschreibungs-, Einschreibe-, Cig., Jan., nk.
627. vsakočásən, -sna, adj. jeweilig; po vsakočasnih zakonih, DZ.
628. vsenaúčən, -čna, adj. = vseučen, Jan. (H.).
629. vznesénje, n. die Begeisterung, Zora; — po stsl.
630. začásən, -sna, adj. einstweilig, provisorisch, interimistisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
631. zanésən, -sna, adj. = zanesljiv, Jan. (H.).
632. zanesę́nəc, -nca, m. der Schwärmer, Cig. (T.); — hs.
633. zanesénje, n. das Vertrauen, Dalm.; ti si moje z., Trub.
634. zapísən, -sna, adj. Vormerkungs-: zapı̑sna knjižica, das Notizenbuch, LjZv.
635. zaprósən, -sna, adj. Ersuch-, Requisitions-: zaprosno pismo, Cig., Jan.
636. zarẹ́sən, -sna, adj. wirklich, C.; wahrhaftig, Jan.; — ernstlich, Jan.
637. zasẹnčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad zasenčiti, Jan.; gozd je zasenčeval (zasẹ́nčeval) zeleno tratino, Jurč.
638. zasẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. durch einen Schatten verdunkeln, in den Schatten stellen, beschatten, Dict., Cig., Jan.; oko ni zasenčeno, Žnid.
639. zasẹ̑nčje, n. ein schattiger Ort, Jurč.; der Schattengang, Jan.
640. zasẹ́niti, -sẹ̑nim, vb. pf. = zasenčiti, Cig.
641. zavísən, -sna, adj. abhängig, durch etwas bedingt, Jan., nk.; z. od česa, Cig. (T.); — prim. zaviseti.
642. zbrísən, -sna, adj. dem Windstrich ausgesetzt; z. kraj, C.
643. zemljepísən, -sna, adj. geographisch, Cig., Jan., nk.; zemljepı̑sna dolžina, širina, geographische Länge, Breite, Cig. (T.), nk.
644. zemljetrę́sən, -sna, adj. erderschütternd, Cig., Levst. (Zb. sp.).
645. zglásən, -sna, adj. = soglasen, consonierend, Sen. (Fiz.).
646. zgodopísən, -sna, adj. geschichtlich, historisch, Jan., C., nk.
647. zlatolásən, -sna, adj. = zlatolas, Cig.
648. zlatonǫ́sən, -sna, adj. goldführend, goldhältig, Jan., Cig. (T.); zlatonosni razsipi, Goldseifen, Cig. (T.); ( rus.).
649. zlẹsenẹ́ti, -ím, vb. pf. holzig werden, Cig.
650. zloglásən, -sna, adj. 1) übelklingend, Jan. (H.); — 2) von üblem Rufe, berüchtigt, Cig., Jan., C., nk.
651. zlonǫ́sən, -sna, adj. unheilschwanger, Cig.
652. zmagonǫ́sən, -sna, adj. siegbringend, siegreich, Cig., Jan., nk.
653. zmẹ́sən, -sna, adj. 1) aus einem Gemenge bestehend: zmẹ̑snọ kamenje, das Massengestein, Cig. (T.), Jes.; zmesni gnoj, der Compostdünger, Jan.; zmesno žito, das Mengkorn, Erj. (Torb.); zmesno ljudstvo, ein Mischvolk, Trst. (Let.); — ein Gemenge, eine Mischung betreffend: zmesna primera, das Mischungsverhältnis, Cig. (T.); zmesni račun, die Vermischungsrechnung, h. t.- Cig. (T.); — 2) aus Mengkorn gemacht: zmesna moka, zmesen kruh; das Mengkorn betreffend: zmesni kamen v mlinu, (ki zmesno zrnje melje), Bes.
654. znósən, -sna, adj. erträglich, Cig.
655. zrẹ́sən, -sna, adj. = resen, ernstlich, Jan., C.
656. življenjepísən, -sna, adj. biographisch, Cig., nk.
657. živopísən, -sna, adj. malerisch, pittoresk, Cig. (T.); — rus.
658. životopísən, -sna, adj. biographisch, Jan., nk.
659. adrę̑səlj, -slja, m. 1) ajdi podoben plevel, der gemeine Knöterich (polygonum persicaria), Gor.- Levst. (Rok.); — 2) ajdov cvet, Levst. (Rok.); — prim. dresen.
660. ájdovski, adj. Heiden-, heidnisch; ajdovska deklica, das Riesenmädchen (v narodnih pripovedkah).
661. ȃjskati, -am, vb. impf. dem Ochsen "ajs" zurufen, Mur., C.
662. ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; — prim. nem. Haken.
663. álmožna, f. = miloščina, das Almosen; — iz nem.
664. álmožnik, m. 1) der Almosenvorsteher (almužnik) Habd.; — 2) der Pfründler, Cig.
665. ȃmati, -am, vb. impf. den Inhalt eines Fasses mit dem Visierstab messen, Dol., Št.; — iz nem. "ahmen".
666. ángel, m. der Engel; a. varuh, der Schutzengel; smrtni a., der Todesengel; a. pobijavec, der Würgengel, Cig.; a. končavec, Jap.; — tudi: ángeł; piše se nav. angelj.
667. arzēn, m. das Arsen ( chem.).
668. arzēnik, m. der Arsenik; — prim. mišnica.
669. arzēnikov, adj. Arsenik-: a. prah; arzenikove saje, der Hüttenrauch, Cig.
670. astātičən, -čna, adj. astatisch ( phys.): astatična igla, die astatische Nadel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
671. áštržli, m. pl. = hlačniki, Hosenträger, Mur., Gor.- Levst. (Rok.); (tudi: avštržle, Lašče- Levst. [Rok.]); — prim. bav. halster f. Hosenträger, kor. haschter; v koncu besede tiči morda nem. Seil.

   72 172 272 372 472 572 672 772 872 972  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani