sen (5.072-5.171)

5072. štiritisǫ́č, num. = štiri tisoč, viertausend.
5073. štiritisǫ́čni, -čna, num. der viertausendste, Cig., Jan.
5074. štı̑rka, f. 1) = četverka, die Zahl vier, der Vierer, Mur., Cig., Jan.; — 2) zwei Paar Ochsen oder Pferde, C.; — 3) ein viertheiliges Kleeblatt, Mur.; — 4) = štirjak, ein 2 1/2 Eimer haltendes Fass, vzhŠt.
5075. štǫ́rja, f. eine aus Binsen, Bast, Stroh und dgl. geflochtene Matte oder Decke; — prim. lat. storea.
5076. štráma, f. 1) der senkrechte Pfeiler am Schlitten, V.-Cig., Rib.- M.; — 2) der Tölpel, C., M., Lašče- Levst. (Rok.); — pogl. strama.
5077. štrę́ca, f. = šparon, Notr.; — grahove štrece, Erbsenranken, Notr.; — die holzige Wurzel der Rübe, der Kohlrübe u. dgl., M.
5078. štrítof, m. 1) ein Tuch- oder Leinwandstreifen, Notr.; bes. der Randstreifen beim Tuch, Notr., jvzhŠt.; — 2) dasjenige, woran man das Garn zum Knäuel windet, der Kern des Knäuels, jvzhŠt.- C.; — 3) das Hölzchen, mit dessen Hilfe man Garn windet, Valj. (Rad), Savinska dol., SlGor.
5079. 2. štrkati, -am, vb. impf. = bezljati, BlKr.; = š. se; blago se štrka, das Vieh ist durch Bremsenstiche scheu geworden, Mik.; (koren: strk-, stechen, Mik. [Et.]).
5080. štȓkəc, -kca, m. 1) der Spritztropfen, Jarn.; — 2) der Nasenstüber, Guts.- Cig.
5081. štù, interj. Zuruf an den eingespannten Ochsen, dass er rücklings gehe, Dol., jvzhŠt.
5082. štúkniti, štȗknem, vb. pf. š. vola, den Ochsen mit dem Rufe štu! rücklings gehen heißen, Štrek., Dol., jvzhŠt.
5083. štúliti, štȗlim, vb. impf. 1) abstutzen: š. konju rep, Cig., Jan.; — 2) (Unpassendes) anfügen, einmengen, aufdrängen: tuje besede v jezik š., Cig.; kam to štuliš? Levst. (Rok.); — š. se, sich aufdringlich einmengen, sich aufdrängen, Cig., Jan., C., Kr., Št.; v vsako reč se štuli, M.; za župana se štuli, pa ga nečemo; star je, pa se mej fante štuli; v gnečo se š., Lašče- Levst. (Rok.); š. se krog koga, jemandem zudringlich den Hof machen, C.; — š. se, sich brüsten, Jan., C.; š. se za koga, sich für jemanden ausgeben, Cig., M.; — 3) štuli se mi = preseda mi, BlKr.- Let.
5084. šȗgar, -rja, m. 1) der Wasenmeister, Jan., Fr.- C.; — 2) der Gerichtsdiener, C.; — iz nem. Scherge (?), C.
5085. 2. šúkniti, šȗknem, vb. pf. abkürzen, Z.; sukno š., das Tuch (durch Einfassen) abkürzen, Z.; š. se, eingehen, zusammenschrumpfen, Z.
5086. šȗm, m. 1) das Geräusch; kdor se šuma boji, v listje ne hodi! Glas.; brez šuma; š. delati; š. gnati, viel Wesens von einer Sache machen, Cig.; — 2) = slap, der Wasserfall, Mik., Gor., Poh.; š. pri fužinah, Rož.- Kres; — 3) der Rausch, C.
5087. šúmən, -mna, adj. 1) rauschend, brausend, lärmend, Cig., Jan., M., Nov.; — 2) betäubt, Jarn.- M.; šumna glava, C.; — berauscht, C.
5088. šumǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. impf. rauschen, tosen, C.; — lärmen, ogr.- Mik.
5089. šumotȃnje, n. das Rauschen, das Sausen, Cig.
5090. šumotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. rauschen, sausen.
5091. šumotljìv, -íva, adj. rauschend, sausend, Mur., vino vre šumotljivo, Vrtov. (Vin.).
5092. švígəlj, -glja, (-gəljna), m. 1) eine lange Ruthe, C.; — 2) ein langes, dünnes und schmales Brett, C., Z., jvzhŠt.; — 3) = ržen snop, ki ga ne omlatijo, ampak le ošvigajo (otepejo), Tolm.; — 4) ein lang aufgeschossener Jüngling, Cig., Ig (Dol.).
5093. švı̑glja, f. 1) eine lange Ruthe, Z., Tolm.; — 2) ein hochaufgeschossener, schlanker Baum, Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.), Savinska dol.; ein solcher Mensch, Cig.; take dolge šviglje niso nikoli močne, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) = jerbas, pletenica, ein Korb, Kameno- Erj. (Torb.); — 4) = driska, hitrica, Jan., C.
5094. tȃ, tȃ, tọ̑, pron. dieser, diese, dieses; ta je bosa (prazna), das ist nicht wahr; ta je lepa! das ist mir eine schöne Geschichte!; in to, und zwar; na to (nato), hierauf; po tem (potem), hernach; v tem, indessen; med tem, inzwischen; med tem ko, während; na tem biti, auf dem Punkte stehen, V.-Cig., Jan., nk.; — čim — tem, je — desto; tem, s tem, um so, desto; tem bolje, um so besser; če več — s tem dalje, Trub.; — s tem večji umetnik, tem večji junak, ein noch so großer Künstler, Held, Navr. (Let.); če s tem pridneje iščemo, wenn wir noch so fleißig suchen, Levst. (Zb. sp.); — to, da: to smo tekli! — kdo to? wer denn? C.
5095. tačàs, adv. 1) = takrat, damals, dann, Mur., Cig., Jan.; — 2) sogleich, Rib.- Mik.; — 3) indessen.
5096. talı̑n, m. die Wiesenraute (thalictrum aquilegifolium), Cig., Medv. (Rok.).
5097. talíšče, n. 1) der Schmelzherd, Cig., Jan.; — 2) die Schmelztemperatur, der Schmelzpunkt, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
5098. taljìv, -íva, adj. schmelzbar, Cig., Jan., Sen. (Fiz.).
5099. tarkljáti, -ȃm, vb. impf. = gristi, da se sliši glas grizočih zob, (od ben.-it. torcolàr, pressen), Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
5100. tavmatrōp, m. čudokret, das Thaumatrop, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
5101. tȃvžentroža, f. = svedrec, das Tausendguldenkraut (erythraea centaurium); tavžentrože piti, den daraus bereiteten Thee trinken.
5102. tę́čən, -čna, adj. 1) nahrhaft, gedeihlich; tečna jed; ( pren.) tečno delo, ausgiebige Arbeit, Levst. (Pril.); — 2) schmackhaft, Habd.- Mik.; appetitlich, Jan.; — tečno jesti, mit Appetit essen, Prip.- Mik.
5103. téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče ( schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko ( werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče ( geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem ( nam. v o. l.), Podkrnci- Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc- Štrek. [Let.].
5104. tę̑htnica, f. die Wage, V.-Cig., Jan., M., Cig. (T.); (tehtníca), Levst. (Nauk); prožna t., die Federwage, Sen. (Fiz.).
5105. təkmáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) wetteifern: t. se s kom, C.; (= tekmati, Mur.- Cig., Jan.); an Güte gleichen oder nahekommen: ta dva soda se tekmata, rekše, vino iz teh dveh sodov je malo ne enako dobro, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) passen: t. se k čemu, C.; suknja se ti lepo tekma, C.
5106. telẹ́ga, f. 1) der innere lange Sprießel des Ochsenjoches, C., Dol., Valj. (Rad); — 2) pl. telege, = jarem, das Ochsenjoch, Jan.- Cig., Dalm., Polj., Št.
5107. tẹlesnína, f. 1) der Körperinhalt, V.-Cig., Sen. (Fiz.); — 2) etwas Körperliches, Cig. (T.).
5108. telẹ́žica, f. dem. telega; der innere Ochsenjochsprießel, vzhŠt.- C.
5109. telı̑čək, -čka, m. das Ochsenkalb.
5110. telíge, f. pl. = telege, das Ochsenjoch, Savinska dol.
5111. tẹlọ̑, -ę̑sa, n. der (lebendige) Leib, der Körper; človeško, živalsko telo; človek je iz duše in telesa; lepo telo; — sv. Rešno (Rešnje) Telo, das Allerheiligste; — der Körper ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — tȇlọ, gen. tẹ̑la, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
5112. tẹlǫ́vən, -vna, adj. = telesen, körperlich, leiblich, Habd.- Mik., Mur., Jan., C.
5113. təmníca, f. 1) die Finsternis, die Dunkelheit, Jan., Valj. (Rad); ajdje leže v globokih temnicah, Trub.; Od oči so tudi meni se uzdignile temnice, Preš.; — 2) eine dunkle Zelle, Cig., DZ.; — die optische Dunkelkammer (camera obscura), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — ein dunkler Kerker; — 3) pl. temnice: kraj na onem svetu, kjer bivajo duše nekrščenih otrok, Staro Sedlo, Lašče- Erj. (Torb.).
5114. tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk- Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
5115. tənkovẹ́stən, -stna, adj. gewissenhaft, nk.
5116. tənkovẹ́stnost, f. die Gewissenhaftigkeit, nk.
5117. tepèž, -ę́ža, m. 1) das Prügeln, Schläge: tepeža vredna pregreha, Dict.; sivec je bil tepeža vajen, Jurč.; božji tepeži, die von Gott gesandte Züchtigung, C.; — 2) die Prügelei, die Schlägerei; hud t. je bil po noči; — 3) das Herumschwärmen: na t. iti, C.; — 4) der Herumstreicher, der Vagabund, Dict.- Mik.; der Gassenbube, Jan.; — tudi: tȇpež, Valj. (Rad), Št.
5118. tę́pkovəc, -vca, m. 1) der Mostbirnwein; — 2) der Ort, wo viele Mostbirnen wachsen, Mur.; — 3) neka vrsta tepek, Gor.
5119. terı̑nje, n. 1) die Brechelabfälle, die Brechelsplitter, Št.- Cig., Jan., C.; — 2) von brennenden Spänen abfallende Splitter, Mur., C., Valj. (Rad), vzhŠt.; — 3) = senen drobir, vzhŠt.
5120. tẹsȃn, -snà, adj. = tesen.
5121. tésla, f. die Zimmeraxt, Dict., Mur.; = široka tesarska sekira, s katero se obtesavajo hlodi, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Štrek.; s teslo izdelati kaj, Škrinj.; — das Hohlbeil, Dol., Notr.- Cig., Jan.; orodje v dolbenje lesenih posod, Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Kreuzaxt, Cig.
5122. tésnəc, -snəca, (-sənca), m. 1) der Engweg, der Engpass, Cig., Jan.; ( hs.); — 2) ein enges Flussbett, C.
5123. tẹ́ščiti, -im, vb. impf. pressen, Vrt.; mošt je teščen (= prešan), Erj. (Torb.); t. sladko vince, Levst. (Zb. sp.); — prim. tesk 2).
5124. tę́žən, -žna, adj. 1) Gewichts-: tę̑žna stopnja, DZ.; — 2) schwer, Mur., Sen. (Fiz.), Dol.; — schwierig, Kremp.- C.
5125. težénje, n. 1) das Beschweren; vestno t., die Gewissensbisse, Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Bestreben, die Bestrebung, Cig. (T.), C.
5126. težíšče, n. der Schwerpunkt, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
5127. težı̑ščnica, f. die Schwerlinie, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
5128. tę́žnost, f. 1) die Schwierigkeit, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Schwerkraft, die Gravitation, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), nk.
5129. tı̑blọ, n. das Bügeleisen, bes. das Schneiderbügeleisen, Mur., vzhŠt.- C.; -— prim. tegla.
5130. tı̑həc, -hca, m. = zlobnjak, die Fraisen, C., Z.
5131. tı̑koma, I. adv. t. pri čem, knapp an etwas, Cig.; t. zaprt, luftdicht geschlossen, Vrtov. (Km. k.); — knapp, mit genauer Noth, V.-Cig.; — II. praep. c. gen. tikoma česa, knapp an etwas, Cig., C.; t. groba, Zv.
5132. tiskálọ, n. das Druckwerk, Cig., Jan., Cig. (T.); das Presszeug, Cig., Jan.; die Presse, C., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = tiskalnica, die Druckerpresse, Cig.
5133. tisǫ́č, num. tausend, Cig., Jan., nk.; (tisuč, Mur., Trub.); nav. indecl., Mik. (V. Gr. III. 138.); dva (dve) tisoč, tri tisoč, nk.; (tudi: tisoč, m.: prvi trije tisoči prvega zvezka, v sto tisočih izvodov, Škrab. [Cv.]; tisoč, f., več tisoči, sto tisoči goldinarjev, LjZv.); — naglaša se tudi: tı̑soč.
5134. tisǫ́ča, f. das Tausend, M., nk.; — prim. stsl. tysąšta.
5135. tisočák, m. die Tausendguldennote, nk.
5136. tisočę̑r, num. tausenderlei, Cig., Jan., nk.
5137. tisočę̑rən, -rna, adj. tausendfach, Cig., Jan., nk.
5138. tisočę̑rnat, adj. tausendfach, Cig., Jan., nk.
5139. tisočíca, f. die Zahl tausend, das Tausend, Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ.; dopolnila se je dvajseta tisočica, Zv.
5140. tisočína, f. 1) das Tausend, C., nk.; — 2) Jan., C., pogl. tisočnina.
5141. tisočı̑nski, adj. = tisočninski, tausendtheilig: tisočinsko merilo, tausendtheiliger Maßstab, Cel. (Geom.).
5142. tı̑sočka, f. die Zahl tausend, Cig., Jan., C.
5143. tı̑sočkrat, adv. tausendmal, Cig., Jan., nk.
5144. tı̑sočkratən, -tna, adj. tausendmalig, Cig., Jan., nk.
5145. tisočlẹ́tən, -tna, adj. tausendjährig, Cig., Jan., nk.
5146. tisočlẹ̑tje, n. das Jahrtausend, Cig., Jan., nk.
5147. tisočlẹ̑tnica, f. tausendjähriges Jubiläum, Jan., C., nk.
5148. tisǫ́čni, -čna, num. der tausendste, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Sl. Spr.); po stsl.
5149. tisǫ̑čnik, m. 1) ein Befehlshaber über tausend Mann, Cig.; — 2) tisočak, Jan. (H.).
5150. tisočnína, f. das Tausendstel, Cig. (T.), DZ.
5151. tisočnı̑nski, adj. tausendtheilig, Cig. (T.).
5152. tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče- Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.- Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.
5153. tlàk, tláka, m. 1) festgestampfter Boden, das Estrich, das Straßenpflaster, das Trottoir, Guts., Mur., Cig., Jan., Levst. (Cest.), kajk.- Valj. (Rad), nk.; — 2) der Druck ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); zračni t., der Luftdruck, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.; ( hs.).
5154. tlakomèr, -mę́ra, m. der Luftdruckmesser, das Barometer, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.
5155. tníge, f. pl. das Fangeisen für Füchse, Št.- Valj. (Rad).
5156. 1. tǫ́čən, -čna, adj. pünktlich, präcise, Cig., Jan., nk.; tehtnica je točna, die Wage ist richtig, Sen. (Fiz.); — rus.
5157. točílọ, n. 1) das Dreheisen, Jan. (H.); — die Presse, Cig. (T.), DZ.; ( stsl.).
5158. tóčiti, tǫ́čim, vb. impf. 1) fließen machen: vergießen; solze, kri t.; kri t. iz nosa, Nasenbluten haben, Guts.- Cig.; — ausschenken; vino, pivo t.; — lonec toči, der Topf rinnt, Mur.; sod toči, C.; — 2) laufen machen: rollen machen, wälzen: krogle, kamenje t.; A vsak drugače svojo kroglo toči, Levst. (Zb. sp.); t. se, rollen: okleno (= jekleno) zrnje se spredaj toči, Ravn. (Abc.); t. se črez kamen in brin, Jurč.; — drehen; kolo t., Cig.; nit t., Zwirn machen, C.; predivo t. (= sukati), C.
5159. todà, conj. indessen, jedoch, allein; mala ptica prepelica, toda upeha konja in junaka, Jan. (Slovn.).
5160. tọ̑dinji, adj. kar je otodi bilo prineseno, storjeno itd., Svet. (Rok.); todinja voda = otodi prinesena voda, Tolm., Lašče- Erj. (Torb.).
5161. togóta, f. 1) heftiger Zorn, die Zornwuth; — 2) die Fraisen, C.; — neka bolezen drobnice, božjasti podobna: kozo je togota zlomila, Mik.; die Fallsucht, Strp.
5162. 1. tòk, tǫ́ka, m. das Fließen, der Fluss, die Strömung, der Strom, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Trub.- M., Rez.- Kl., nk.; Megla gre okrog Liki cmrčni tok, Danj. (Posv. p.); morski t., die Meeresströmung, Cig. (T.), Jes.; galvanski t., der galvanische Strom, Sen. (Fiz.); krvni t., der Blutfluss, Mur.; — beli, črni t. (bolezen), weißer, schwarzer Fluss, Cig., Jan., C.
5163. tǫ́kati, -am, vb. impf. neka igra z leščniki, Senožeče ( Notr.).
5164. tolovȃjstvọ, n. die Räuberei, das Räuberwesen.
5165. tȏłst, tółsta, adj. feist, fett; tolsta jed; tolsti četrtek, der feiste Donnerstag, Cig., Rib.- M.; — tolsta zemlja, fetter Erdboden, Dol.; — tolsto rasti, üppig wachsen, Cig.; — = debel, C.; tolst človek, ein dicker, beleibter Mensch, Cig.
5166. 2. tǫ̑nja, f. eine Art Senge, BlKr.; t. je pala na pšenico, BlKr.; (tona?, ein Nebel, der die Saaten verdirbt, Cig.).
5167. topı̑łničarstvọ, n. die Hüttenkunde, Cig., Jan., Nov.; das Hüttenwesen, Jan.
5168. topílọ, n. 1) das Lösungsmittel ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) das Schmelzen: baker prvega topila, Kupfer erster Schmelzung, DZ.; der Fluss ( chem.), Jan., Cig. (T.).
5169. 1. topíti, -ím, vb. impf. 1) wärmen, ogr.- C.; mleko t., t. j. v peč dejati gret, da se hitreje smetana naredi: topljeno mleko, Gor., jvzhŠt.; — 2) schmelzen, zerlassen; vosek, svinec, železo t.; — ( pren.) Srce mi žalost zdaj topi, Npes.-K.; žalost je nadloga, katera srce topi, Kast.; srce se topi od žalosti; — = mehčati ( gramm.): topljena izreka, topljeni soglasnik ( n. pr. nj, lj), C., Cv.; — 3) t. se: topi se mi, es verdrießt mich, Št.- C.; topi se ji iti prat, Savinska dol.
5170. 2. topíti, -ím, vb. impf. 1) senken, eintauchen; t. se, sinken, untersinken; solnce se v zahod topi, Zv.; — 2) schwächen: zid glas topi, C.; močnejši glas topi slabejšega, Z.; — im Wachsen hindern: staro drevo topi mlado, Št.- C.; bolezni drevesa v rasti tope, Pirc; — übertreffen, verdunkeln: t. lepoto drugih, Cig.; ta topi onega, dieser sticht weit ab von jenem, Cig.
5171. toplíca, f. 1) die Therme, Polj.; nav. pl. toplice, heiße Quellen, die Thermen; das Thermenbad; v toplice iti, ins Bad reisen; v toplicah se kopati; — 2) (po rus.) das Treibhaus, Cig., Jan., Cig. (T.), LjZv.

   4.572 4.672 4.772 4.872 4.972 5.072 5.172 5.272 5.372 5.472  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani