sen (501-600)

501. presənjáti, -ȃm, vb. pf. = presanjati, Cig., Jan.
502. pretẹsə̀n, -snà, adj. zu enge; soba je pretesna za toliko ljudi; — überaus enge.
503. pretrę́sən, -sna, adj. discussiv, Cig. (T.).
504. pretrę́senje, n. die Erschütterung; — die Alteration, Cig.
505. pričásən, -sna, adj. frühzeitig, Gor.
506. primésən, -sna, adj. dem Fleisch beigegeben: primę̑sna jed, die Zuspeise, C.
507. pripásən, -sna, adj. kar se pripasuje: pripȃsnọ orožje, das Seitengewehr, DZ.
508. pripísən, -sna, adj. zurechenbar, Cig. (T.).
509. prirodopísən, -sna, adj. naturgeschichtlich, naturhistorisch, Jan., nk.
510. prísən, -sna, adj. echt, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; ( stsl.); pogl. pristen.
511. prisẹ̑nčje, n. der Halbschatten, Cig., Jan., Cig. (T.).
512. prizanésən, -sna, adj. = prizanesljiv, Mur., Jan.
513. prosę̑n, adj. Hirse-; prosena kaša, der Hirsebrei.
514. prosę̑nast, adj. hirsekörnicht, Cig.
515. prosę̑nčljiv, adj. = ikrast, finnig, Senožeče- Erj. (Torb.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
516. prosę́nəc, -nca, m. 1) neka narodna jed Slovencev, katero omenja Valvazor; ein bei Hochzeiten üblich gewesener Brotkuchen, Mur.; — 2) der weiße Friesel, Cig.; mlečni p., der Milchfriesel, Cig.; — 3) nam. prosinec, Dict., Cig., Jan.; ("ker sneg kakor proso pada", C.?).
517. proseníca, f. 1) das Hirsestroh; tudi: prosę̑nica, Dol.; — 2) (repa) p., unter die Hirse gesäete Rübe, Cig.; — 3) pl. prosenice, der Frieselausschlag, C.
518. proseníčən, -čna, adj. von Hirsestroh, M.
519. prosę́nišče, n. = prosišče, das Hirsestoppelfeld, Z.
520. prosenjáča, f. neka hruška, Valj. (Rad).
521. prosenják, m. 1) das Hirsebrot; — 2) eine Art essbarer Schwamm, Mur., C.; — 3) der Hirsenstein ( min.), h. t.- Cig. (T.).
522. prosę́nka, f. 1) der Regenpfeifer (charadrius pluvialis), Cig., Erj. (Ž.); — 2) der Junikäfer, Kr.- Valj. (Rad); — 3) neka hruška, C., jvzhŠt.
523. prosę̑nščnica, f. die Hirsebirne, C.
524. prostoglásən, -sna, adj. frei tönend, M.
525. prostovísən, -sna, adj. perpendiculär, Jan.
526. pŕsən, -sna, adj. Brust-; pȓsna votlina, die Brusthöhle, Cig. (T.); prsna igla, die Brustnadel, Cig.
527. prvopísən, -sna, adj. urschriftlich, originell, Jan.
528. radopísən, -sna, adj. schreibselig, Cig., Jan.
529. rastlinopísən, -sna, adj. pflanzenbeschreibend, Cig.
530. ravnovísən, -sna, adj. horizontal schwebend: ravnovı̑sni drog, die Balancierstange, Cig.
531. razglásən, -sna, adj. 1) Edictal-: razglȃsni poziv, die Edictalcitation, DZkr.; — 2) disharmonisch, Cig., Jan.
532. razkísən, -sna, adj. Desoxydations-, Cig. (T.).
533. raznésən, -sna, adj. Spreng-: raznę̑sni prah, preparat, DZ.
534. raznočásən, -sna, adj. ungleichzeitig, Jan.
535. raznoglásən, -sna, adj. verschiedenstimmig, nk.
536. raznoklásən, -sna, adj. verschiedenährig, Bes.
537. raztrę̑senəc, -nca, m. = razmišljenec, Jan.
538. raztrę̑senka, f. neka vinska trta, C.
539. raztrę̑senost, f. 1) die Zerstreutheit: r. kmetskih hiš; — 2) = razmišljenost, Jan. (H.).
540. raztrǫ́sən, -sna, adj. Zerstreuungs-, Cig., Jan.
541. rdečepŕsən, -sna, adj. rothbrüstig, Cig.
542. rdę́sən, -sna, m. = rdeselj 1), der Knöterich (polygonum), M., C., Erj. (Torb.).
543. rdrę́sən, -sna, m. = rdesen, M., C., Erj. (Torb.).
544. rədę́sən, -sna, m. = rdesen, C., Z.
545. rədrę́sən, -sna, m. = rdresen, Fr.- C.
546. 1. rẹ́sən, -sna, adj. 1) ernst, ernstlich, Cig., Jan., nk.; — 2) resno, wahrlich, ("rı̑sno") Rez.- Baud.
547. 2. rę́sən, -sna, adj. Heidekraut-: rę̑sna kosa, (s katero reso kosijo), Cig.
548. rẹ̑sən, adv. = res, Guts., Mur., Jan., Dalm., vzhŠt.; resen je, Dalm., Jarn. (Sadj.), vzhŠt.; (morda nam. resno, Levst. [Slovn.]).
549. rodopísən, -sna, adj. genealogisch, Cig., Jan.
550. rokopísən, -sna, adj. handschriftlich, Handschriften-, Cig., Jan., nk.
551. rósən, -sna, adj. Thau-; rosna kaplja; — thauig, thaubenetzt; vse je rosno; — rosne oči, feuchte Augen.
552. rudonǫ́sən, -sna, adj. erzführend, Cig. (T.).
553. rusən, -sna, adj. rusni petelin, der Auerhahn, Jarn.; = rusni kokot, Mur.- Cig.; rusna kokoš, die Auerhenne, Cig.; — prim. rus.
554. sadonǫ́sən, -sna, adj. fruchttragend, Cig., Jan., nk.; (po nem.).
555. samoglásən, -sna, adj. selbstlautend, vocalisch, Cig., Jan., nk.
556. samokrę́sən, -sna, adj. Pistolen-, Jan., nk.
557. samopísən, -sna, adj. selbstschreibend: samopı̑sni stroj, die Schreibmaschine, Jan. (H.).
558. sasən, -sna, m. die Tanne, Rez.- SlN.; pogl. sosen.
559. sedmeroglásən, -sna, adj. siebenstimmig, Cig.
560. səsə̀n, -snà, adj. Sauge-, saugend, Cig., Jan.
561. skladnoglásən, -sna, adj. rythmisch, Jan.
562. skozinọ̑sən, -sna, adj. nasal, Jan.
563. slaboglásən, -sna, adj. 1) schlechtklingend: slaboglasni trohej, Zora; — 2) berüchtigt, nk.
564. slovę́sən, -sna, adj. 1) feierlich, Mur., Cig., Jan.; slovesna prisega, s slovesnim glasom, slovesno obljubiti, obhajati kaj, nk.; — slovesna dela, ruhmvolle Thaten, Ravn.; (slọ̑vesən, Mur.); — 2) Abschieds-: slovesni list, Jan.; — 3) slọ̑vesno = s slovesom, mit Verlaub zu melden, Mur., C.; to mi je, slovesno, nekdo ukazal, M.
565. smrtonǫ́sən, -sna, adj. todbringend, Mur., Cig., Jan., nk.
566. sočásən, -sna, adj. zur selben Zeit gehörig, mitzeitig, isochron, synchronistisch, Cig., Jan., nk.; sočasni možje, die Männer derselben Zeit, C.
567. soglásən, -sna, adj. 1) übereinstimmend, harmonisch, einhellig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; soglasne količine, einstimmige Größen ( math.), Cig. (T.); — 2) consonantisch, Cv., nk.; — rus.
568. sołzorósən, -sna, adj. thränenbethaut, Str.
569. soodnósən, -sna, adj. wechselbeziehlich, correlativ, Cig. (T.); s. biti, in gegenseitigem Zusammenhange stehen, DZ.; — rus.
570. sosən, -sna, m. = borovec (Kiefer), C.; (sasen) Rez.- SlN.
571. sosẹ̑nčica, f. der Halbschatten, Cig. (T.).
572. sponósən, -sna, adj. ne bodi Vam sponosno! verzeihen Sie! Cig.; — prim. sponesti.
573. sprásən, -sna, adj. sprasna svinja, ein trächtiges Schwein, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; tudi: ein Schwein, das geworfen hat, M.
574. srebronǫ́sən, -sna, adj. silberführend, Cig. (T.).
575. sŕsən, -sna, adj. aus Thierhaaren: srsna odeja, C.
576. staropísən, -sna, adj. = staropisemski, Cig., Jan.
577. stísən, -sna, adj. zusammendrückbar, Cig. (T.), Vrt.
578. stoglásən, -sna, adj. hundertstimmig, M., nk.
579. stoperę̑sən, -sna, adj. hundertblätterig, Cig., Jan.
580. strahonǫ́sən, -sna, adj. schreckenbringend, Jan. (H.).
581. strdonǫ́sən, -sna, adj. honigtragend, Jan. (H.).
582. strẹlonǫ́sən, -sna, adj. 1) pfeiltragend, Cig.; — 2) blitzschwanger: s. oblak, Str.
583. strę́sən, -sna, adj. Erschütterungs-: strę̑sni krogi, die Erschütterungskreise, Cig. (T.).
584. svẹtlolásən, -sna, adj. hellhaarig, Cig.
585. svẹtlopísən, -sna, adj. photographisch, Jan. (H.).
586. svẹtlosẹ̑nčje, n. das Helldunkel, Cig.; (po rus.).
587. svẹtonǫ́sən, -sna, adj. welttragend, Cig.
588. svẹtopísən, -sna, adj. kosmographisch, Jan. (H.).
589. šesteroglásən, -sna, adj. sechsstimmig, Cig.
590. širokopŕsən, -sna, adj. breitbrüstig, Cig., Jan.
591. širokosẹ́nčən, -čna, adj. breitschattig, Cig.
592. štirikolę́sən, -sna, adj. vierräderig, Mur.
593. tačásən, -sna, adj. 1) damalig, Mur., Cig.; — 2) derzeitig, einstweilig, Jan.
594. tajnopísən, -sna, adj. Geheimschrift-, chiffriert, Jan., Cig. (T.).
595. tāksən, -ksna, adj. pristojbinski, Tax-, Cig.
596. tẹlę̑sən, -sna, adj. Körper-; telesna mera, das Körpermaß, DZ.; körperlich, leiblich; dušne in telesne potrebe; sinnlich: telesna slast, Cig.
597. tənkoglásən, -sna, adj. helltönend, hellklingend, Cig., Jan.
598. tənkoperę́sən, -sna, adj. dünnblätterig, Cig., Jan.
599. tésən, -sna, adj. eng, knapp; obleka je tesna; soba je tesna; tesno je v hiši; na tę̑snọ, eng aneinander; — tesna mu hodi, tesna mu je, er behilft sich knapp; na tę̑snem živeti, knapp, kärglich leben; — na tesnem koga imeti, jemanden kurz halten; — tesno mi je ob srcu, es ist mir angst und bange ums Herz; — eng, innig; tesna zveza; — tesno, genau; tesno se držati mej svojega področja, Levst. (Nauk); tesen red, Levst. (Nauk).
600. tẹsnopísən, -sna, adj. stenographisch, Jan., nk.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani