sen (472-571)

472. posẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. 1) schattieren, Z.; — 2) p. se, ein wenig im Schatten sitzen, Cig.
473. posẹ̑nčnica, f. der Schattenriss (Silhouette), Cig.
474. posənjmíca, f. der Nachmarkt, (posejm-) Cig.
475. poskúsən, -sna, adj. Versuchs-, Probier-, Probe-, Cig., Jan., C.; poskȗsnọ leto, das Probejahr, Jan.; poskusni kamen, der Probestein, Cig., Jan.; poskusno določiti, probeweise bestimmen, DZ.
476. potelę̑sən, -sna, adj. körperlich: potelesna reč, Dalm.; potelesna nadloga, Guts. (Res.); potelesno, dem Leibe nach, C.; potelesno kraljevati, Krelj; duhovno bogat je bil potelesno siromak, Cv.
477. potopísən, -sna, adj. zur Reisebeschreibung gehörend, itinerarisch, Cig., nk.; potopı̑sni očrt, die Reiseskizze, Cig.; potopisne črtice, Reiseskizzen, nk.
478. potrę́sən, -sna, adj. 1) Erdbeben-: potrę̑sni pas, die Erdbebenzone, Jes.; — 2) zum Bestreuen bestimmt: potresni cuker, der Streuzucker, C.
479. pravočásən, -sna, adj. rechtzeitig, Mur., Cig., nk.
480. pravopísən, -sna, adj. Orthographie-, orthographisch, Cig., Jan., nk.
481. predčásən, -sna, adj. vorzeitig, C., nk.
482. predjesę̑n, f. der Vorherbst, Cig.
483. predjesę́nski, adj. vorherbstlich, Jan. (H.).
484. predsənjə̀m, -njmà, m. der Vormarkt, Z.; der Abendmarkt (predsejem), Cig.
485. preglásən, -sna, adj. zu laut; — sehr laut; tudi: -glasȃn, -snà.
486. preizkȗsən, -sna, adj. Prüfungs-, Cig., DZ.; preizkusne takse, DZ.
487. prejásən, -sna, adj. zu heiter; — überaus heiter.
488. prekásən, -sna, adj. = prekesan.
489. prẹ́kosən, -sna, adj. der gerne witzig, stichelnd abtrumpft, vzhŠt.
490. prekrásən, -sna, adj. zu herrlich; — überaus herrlich, prachtvoll, wunderschön, Jan., nk.
491. prenésən, -sna, adj. 1) erträglich, nk.; — 2) übertragbar, Jan.
492. prenósən, -sna, adj. 1) Übertragungs-, Transmissions-: prenǫ̑snọ vratilo, die Fortleitungswelle ( mech.), Cig. (T.); — 2) übertragbar, transportabel, Cig., Jan., Levst. (Pril.); prenosni oltar, der Reisealtar, Cig.; prenosna brizgalnica, die Tragspritze, DZkr.; — 3) metaphorisch, tropisch, figürlich, Cig., Jan., Cig. (T.).
493. prepásenje, n. die Verfütterung, Cig.
494. prepočásən, -sna, adj. zu langsam; — überaus langsam.
495. prẹ́sən, -sna, adj. frisch, roh, ungekocht: presno zelje, frisches, ungesäuertes Kraut, Mur., Mik., Dol.; presen (= opresen) kruh, ungesäuertes Brot, Jan. (H.); presno sadje, frisches Obst, C.; sad, bodi p. ali suh, Npes.-K.; presno mleko, frische Milch, Svet. (Rok.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); presno maslo, die Butter, Mik., Lašče- Svet. (Rok.); presna voda, frisches Wasser, Npes.-Vraz; presno platno, presna preja, frische, ungebleichte Leinwand, frisches Gespinst, Cig., Mik., Svet. (Rok.), Dol.; p. les, frisches Holz, C.; — presna rana, frische Wunde, Mik.; — seichwund (von kleinen Kindern), Cig.; — tudi: prẹsə̀n, -snà.
496. presenę́čati, -am, vb. impf. ad presenetiti = presenečevati, Jan. (H.).
497. presenę́čenje, n. die Überraschung, nk.
498. presenečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad presenetiti; bezaubern: lepota njegova (neba) presenečuje nas, kajk.- Valj. (Rad); — überraschen, nk.
499. presenę́titi, -ę̑tim, vb. pf. erstaunen machen, bezaubern, Mik.; aus der Fassung bringen, Jan.; — überraschen, C., nk.; — p. se, erstaunen, betroffen werden, Jan., C., BlKr.- Navr. (Let.).
500. presenetljìv, -íva, adj. überraschend: presenetljiva lega visokega mesta, Navr. (Let.).
501. presənjáti, -ȃm, vb. pf. = presanjati, Cig., Jan.
502. pretẹsə̀n, -snà, adj. zu enge; soba je pretesna za toliko ljudi; — überaus enge.
503. pretrę́sən, -sna, adj. discussiv, Cig. (T.).
504. pretrę́senje, n. die Erschütterung; — die Alteration, Cig.
505. pričásən, -sna, adj. frühzeitig, Gor.
506. primésən, -sna, adj. dem Fleisch beigegeben: primę̑sna jed, die Zuspeise, C.
507. pripásən, -sna, adj. kar se pripasuje: pripȃsnọ orožje, das Seitengewehr, DZ.
508. pripísən, -sna, adj. zurechenbar, Cig. (T.).
509. prirodopísən, -sna, adj. naturgeschichtlich, naturhistorisch, Jan., nk.
510. prísən, -sna, adj. echt, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; ( stsl.); pogl. pristen.
511. prisẹ̑nčje, n. der Halbschatten, Cig., Jan., Cig. (T.).
512. prizanésən, -sna, adj. = prizanesljiv, Mur., Jan.
513. prosę̑n, adj. Hirse-; prosena kaša, der Hirsebrei.
514. prosę̑nast, adj. hirsekörnicht, Cig.
515. prosę̑nčljiv, adj. = ikrast, finnig, Senožeče- Erj. (Torb.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
516. prosę́nəc, -nca, m. 1) neka narodna jed Slovencev, katero omenja Valvazor; ein bei Hochzeiten üblich gewesener Brotkuchen, Mur.; — 2) der weiße Friesel, Cig.; mlečni p., der Milchfriesel, Cig.; — 3) nam. prosinec, Dict., Cig., Jan.; ("ker sneg kakor proso pada", C.?).
517. proseníca, f. 1) das Hirsestroh; tudi: prosę̑nica, Dol.; — 2) (repa) p., unter die Hirse gesäete Rübe, Cig.; — 3) pl. prosenice, der Frieselausschlag, C.
518. proseníčən, -čna, adj. von Hirsestroh, M.
519. prosę́nišče, n. = prosišče, das Hirsestoppelfeld, Z.
520. prosenjáča, f. neka hruška, Valj. (Rad).
521. prosenják, m. 1) das Hirsebrot; — 2) eine Art essbarer Schwamm, Mur., C.; — 3) der Hirsenstein ( min.), h. t.- Cig. (T.).
522. prosę́nka, f. 1) der Regenpfeifer (charadrius pluvialis), Cig., Erj. (Ž.); — 2) der Junikäfer, Kr.- Valj. (Rad); — 3) neka hruška, C., jvzhŠt.
523. prosę̑nščnica, f. die Hirsebirne, C.
524. prostoglásən, -sna, adj. frei tönend, M.
525. prostovísən, -sna, adj. perpendiculär, Jan.
526. pŕsən, -sna, adj. Brust-; pȓsna votlina, die Brusthöhle, Cig. (T.); prsna igla, die Brustnadel, Cig.
527. prvopísən, -sna, adj. urschriftlich, originell, Jan.
528. radopísən, -sna, adj. schreibselig, Cig., Jan.
529. rastlinopísən, -sna, adj. pflanzenbeschreibend, Cig.
530. ravnovísən, -sna, adj. horizontal schwebend: ravnovı̑sni drog, die Balancierstange, Cig.
531. razglásən, -sna, adj. 1) Edictal-: razglȃsni poziv, die Edictalcitation, DZkr.; — 2) disharmonisch, Cig., Jan.
532. razkísən, -sna, adj. Desoxydations-, Cig. (T.).
533. raznésən, -sna, adj. Spreng-: raznę̑sni prah, preparat, DZ.
534. raznočásən, -sna, adj. ungleichzeitig, Jan.
535. raznoglásən, -sna, adj. verschiedenstimmig, nk.
536. raznoklásən, -sna, adj. verschiedenährig, Bes.
537. raztrę̑senəc, -nca, m. = razmišljenec, Jan.
538. raztrę̑senka, f. neka vinska trta, C.
539. raztrę̑senost, f. 1) die Zerstreutheit: r. kmetskih hiš; — 2) = razmišljenost, Jan. (H.).
540. raztrǫ́sən, -sna, adj. Zerstreuungs-, Cig., Jan.
541. rdečepŕsən, -sna, adj. rothbrüstig, Cig.
542. rdę́sən, -sna, m. = rdeselj 1), der Knöterich (polygonum), M., C., Erj. (Torb.).
543. rdrę́sən, -sna, m. = rdesen, M., C., Erj. (Torb.).
544. rədę́sən, -sna, m. = rdesen, C., Z.
545. rədrę́sən, -sna, m. = rdresen, Fr.- C.
546. 1. rẹ́sən, -sna, adj. 1) ernst, ernstlich, Cig., Jan., nk.; — 2) resno, wahrlich, ("rı̑sno") Rez.- Baud.
547. 2. rę́sən, -sna, adj. Heidekraut-: rę̑sna kosa, (s katero reso kosijo), Cig.
548. rẹ̑sən, adv. = res, Guts., Mur., Jan., Dalm., vzhŠt.; resen je, Dalm., Jarn. (Sadj.), vzhŠt.; (morda nam. resno, Levst. [Slovn.]).
549. rodopísən, -sna, adj. genealogisch, Cig., Jan.
550. rokopísən, -sna, adj. handschriftlich, Handschriften-, Cig., Jan., nk.
551. rósən, -sna, adj. Thau-; rosna kaplja; — thauig, thaubenetzt; vse je rosno; — rosne oči, feuchte Augen.
552. rudonǫ́sən, -sna, adj. erzführend, Cig. (T.).
553. rusən, -sna, adj. rusni petelin, der Auerhahn, Jarn.; = rusni kokot, Mur.- Cig.; rusna kokoš, die Auerhenne, Cig.; — prim. rus.
554. sadonǫ́sən, -sna, adj. fruchttragend, Cig., Jan., nk.; (po nem.).
555. samoglásən, -sna, adj. selbstlautend, vocalisch, Cig., Jan., nk.
556. samokrę́sən, -sna, adj. Pistolen-, Jan., nk.
557. samopísən, -sna, adj. selbstschreibend: samopı̑sni stroj, die Schreibmaschine, Jan. (H.).
558. sasən, -sna, m. die Tanne, Rez.- SlN.; pogl. sosen.
559. sedmeroglásən, -sna, adj. siebenstimmig, Cig.
560. səsə̀n, -snà, adj. Sauge-, saugend, Cig., Jan.
561. skladnoglásən, -sna, adj. rythmisch, Jan.
562. skozinọ̑sən, -sna, adj. nasal, Jan.
563. slaboglásən, -sna, adj. 1) schlechtklingend: slaboglasni trohej, Zora; — 2) berüchtigt, nk.
564. slovę́sən, -sna, adj. 1) feierlich, Mur., Cig., Jan.; slovesna prisega, s slovesnim glasom, slovesno obljubiti, obhajati kaj, nk.; — slovesna dela, ruhmvolle Thaten, Ravn.; (slọ̑vesən, Mur.); — 2) Abschieds-: slovesni list, Jan.; — 3) slọ̑vesno = s slovesom, mit Verlaub zu melden, Mur., C.; to mi je, slovesno, nekdo ukazal, M.
565. smrtonǫ́sən, -sna, adj. todbringend, Mur., Cig., Jan., nk.
566. sočásən, -sna, adj. zur selben Zeit gehörig, mitzeitig, isochron, synchronistisch, Cig., Jan., nk.; sočasni možje, die Männer derselben Zeit, C.
567. soglásən, -sna, adj. 1) übereinstimmend, harmonisch, einhellig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; soglasne količine, einstimmige Größen ( math.), Cig. (T.); — 2) consonantisch, Cv., nk.; — rus.
568. sołzorósən, -sna, adj. thränenbethaut, Str.
569. soodnósən, -sna, adj. wechselbeziehlich, correlativ, Cig. (T.); s. biti, in gegenseitigem Zusammenhange stehen, DZ.; — rus.
570. sosən, -sna, m. = borovec (Kiefer), C.; (sasen) Rez.- SlN.
571. sosẹ̑nčica, f. der Halbschatten, Cig. (T.).

   1 72 172 272 372 472 572 672 772 872  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani