sen (4.372-4.471)

4372. razpẹnjàv, -áva, adj. ausdehnsam ( v. Gasen), Jan. (H.).
4373. razpẹnjávost, f. die Expansivkraft, Sen. (Fiz.).
4374. razpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) auseinanderblasen; veter je pleve razpihal; — ogenj r., das Feuer anfachen; — 2) r. se, die Blüte entfalten: odletel bo popek, preden se razpiše, Cv.
4375. razpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. 1) auseinanderblasen; — 2) r. se, die Blüte entfalten: cvet se je razpihnil = odprl, Ip., Tolm.- Erj. (Torb.).
4376. razpisováti, -ȗjem, vb. impf. ad razpisati; ausschreiben: r. službo, delo, Cig., Jan., nk.; — r. se, erlassen werden: razpisuje se občinski red, eine Gemeindeordnung wird erlassen, Levst. (Pril.).
4377. razplésti, -plétem, vb. pf. 1) auseinanderflechten; kito r.; — r. se, auseinandergehen (vom Geflochtenen); kite so se ji razplele; — r. se, sich die Haarflechten auflösen: razplela se je; — 2) entfalten: drevo korenine svoje globoko po tleh razplete, Jurč.; r. misel, den Gedanken entwickeln, Zora.
4378. razplẹ́tati, -plẹ̑tam, vb. impf. ad razplesti; 1) auseinanderflechten, ein Geflecht auflösen; — 2) entfalten, entwickeln; r. se, sich entwickeln: dejanje se lepo razpleta, nk.
4379. razporočíti, -ím, vb. pf. das eheliche Verhältnis lösen, scheiden, Jan., nk.; r. se, sich scheiden lassen: pol leta je oženjen, pa bi se uže rad razporočil, Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.).
4380. razposadíti, -ím, vb. pf. 1) jedem den gehörigen Sitz anweisen; r. goste okoli mize; — 2) razposajen, ausgelassen, muthwillig; r. otrok.
4381. razposaję́nəc, -nca, m. der Ausgelassene, der Muthwillige.
4382. razposaję́nka, f. die Ausgelassene, die Muthwillige.
4383. razposajénost, f. die Ausgelassenheit, der Muthwille.
4384. razposláti, -pǫ́šljem, vb. pf. nach verschiedenen Seiten schicken, aussenden, versenden; r. ljudi po deželi; r. pisma.
4385. razpošiljáč, m. der Versender, der Spediteur, DZ.
4386. razpošiljáłən, -łna, adj. Versendungs-, Speditions-, Cig., Jan.
4387. razpošíljanje, n. das Aussenden, das Versenden.
4388. razpošiljȃva, f. die Versendung, Jan.
4389. razpošiljȃvəc, -vca, m. der Versender, der Spediteur, Cig., Jan., nk.
4390. razprijáteljiti, -ȃteljim, vb. pf. die Freundschaft lösen, entfremden, Cig. (T.); — r. se, die gegenseitige Freundschaft aufheben, Cig.
4391. razprostíti, -ím, vb. pf. 1) ausbreiten, Svet. (Rok.); — 2) auflösen, Erj. (Min.); med v (na) vodi r., Svet. (Rok.); — r. se, sich auflösen: sol se na vodi razprosti, Erj. (Min.).
4392. razpúhəł, -hla, adj. aufgedunsen: razpuhle ustnice, LjZv.; locker: gramoz je iz konca na novih cestah še razpuhel, Levst. (Cest.).
4393. razpustíti, -ím, vb. pf. 1) auseinandergehen lassen: eine Versammlung, einen Verein u. dgl. auflösen; r. zbor, društvo, vojsko; (ein Geflecht u. dgl.) auflösen; kite r.; razpuščeni lasje; — r. se, sich ausbreiten, sich entfalten: žilice se razpustijo po celem listu, ogr.- Valj. (Rad); popovje se odpre, in cvetjiče se veselo razpusti, ogr.- Valj. (Rad); — r. pri obleki, kar je bilo vjeto, das Eingenähte (enger Genähte) wieder erweitern; — 2) zerlassen, auflösen, schmelzen, Cig., Jan.; loj, vosek r.; r. se, zergehen, schmelzen; na ognju se žveplo razpusti, ogr.- Valj. (Rad); — 3) razpuščen, nichtsnutzig: razpuščeni modrijani, Slom.
4394. razpúščanje, n. 1) das Auflösen; — 2) das Zerlassen, das Schmelzen.
4395. razráhati, -am, vb. pf. zerzausen, Jan.
4396. razrásti se, -rástem se, vb. pf. auseinanderwachsen, sich beim Wachsen ausbreiten, sich vermehren; — gehörig auswachsen, erwachsen.
4397. razrẹdčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razredčiti, Sen. (Fiz.).
4398. razrę́dən, -dna, adj. Classen-, Cig., Jan., nk.
4399. razrę̑dnica, f. das Classenbuch, Jan. (H.).
4400. razrę̑dnik, m. der Classenlehrer, der Ordinarius, Jan., nk.
4401. razredovína, f. die Classensteuer, Jan.
4402. razrẹ́šiti, -im, vb. pf. lösen, losbringen; r. dva psa, ki sta se popadla; entwirren; vozel r., Gor.; — ( pren.) homatijo r., Slom.; (eine Aufgabe) lösen, Cig. (T.), Cel. (Ar.), nk.; — = rešiti, erledigen, entscheiden, Jan. (H.).
4403. razsȃja, f. das Toben, das Unwesen, Cig., Jan., Mur.; veliko divjanja in razsaje je bilo, Ravn.
4404. razsę́žən, -žna, adj. ausgedehnt, Nov., nk.; razsežno gorovje, Dol.; — umfassend, Cig. (T.); — weitgreifend, Jan., Cig. (T.).
4405. razsòd, -sǫ́da, m. 1) das Rechtserkenntnis, der Schiedsspruch, Cig., DZ.; — 2) das Ermessen, das Urtheil, Cig., Žnid.
4406. razsǫ̑dək, -dka, m. das Urtheil; das Ermessen, Cig., Jan.; das Urtheil ( phil.), DSv.; — nema nobenega razsodka, er kann nicht beurtheilen, DSv.
4407. razsrdljìv, -íva, adj. zornmüthig, aufbrausend, Cig.
4408. razstávljanje, n. die Zerlegung, Cel. (Ar.), Sen. (Fiz.).
4409. razstíljati, -am, vb. impf. ad razstlati; auseinanderstreuen: lonice r., Notr.; razstiljajo na božični večer slame ali sena v sobi, Navr. (Let.).
4410. razstı̑łnik, m. = razgrabljeno seno, ki se na travniku suši, Notr.
4411. razstrẹ́ljati, -am, vb. pf. mit Schüssen zerreißen, zerschießen; sprengen.
4412. razšumẹ́ti, -ím, vb. pf. verbrausen, Jan.
4413. raztę́zən, -zna, adj. 1) ausdehnbar, ausdehnsam, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.), Sen. (Fiz.); raztezno tekoč, ausdehnsam flüssig, Jan. (H.); — 2) weitläufig, Cig. (T.); še raztezneje ponavljati kaj, Levst. ( LjZv.).
4414. raztę́znost, f. die Ausdehnbarkeit, die Ausdehnsamkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
4415. raztláčiti, -tlȃčim, vb. pf. auseinanderdrücken, zerdrücken, zerpressen; raztlačen slamnik, Jurč.
4416. raztòp, -tǫ́pa, m. 1) die Zerschmelzung, Cig., Jan.; — 2) die Auflösung, Cig., Sen. (Fiz.), DZ.
4417. raztopína, f. 1) die geschmolzene Masse, Jan. (H.); — 2) das Aufgelöste, die Lösung, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Žnid., DZ.
4418. raztopíti, -ím, vb. pf. 1) zerschmelzen, zerlassen; svinec, mast r.; — r. se, schmelzen ( intr.); vosek se na solncu raztopi; — 2) zergehen machen, auflösen; cuker v vodi r.; — r. se, zergehen; sol se v vodi raztopi.
4419. raztovárišiti, -ȃrišim, vb. pf. eine Vereinigung auflösen, trennen, Dict.
4420. raztrę́sti, -trę́sem, vb. pf. zerstreuen; — (aus Unvorsichtigkeit) verstreuen; vse boš raztresel! — biti raztresenih misli, in Gedanken zerstreut sein, Cig.; — raztresen = razmišljen, Cig., Jan.
4421. raztȓganəc, -nca, m. der Zerrissene, der Zerlumpte.
4422. raztȓganka, f. die Zerrissene, die Zerlumpte.
4423. raztȓganost, f. die Zerrissenheit.
4424. raztrǫ́siti, -im, vb. pf. auseinanderstreuen, zerstreuen; kup sena r.; — ausstreuen, unter die Leute bringen; laži r.
4425. razuzdáti, -ȃm, vb. pf. den Zaum abnehmen, abzäumen; kamele r., Dalm.; — r. se, sich entzügeln ( fig.): vsi zlodeji iz pekla so se razuzdali, Jsvkr.; razuzdan, zügellos, ausgelassen, ausschweifend; r. človek, razuzdano živeti.
4426. razvẹ̑da, f. ein ausgelassener Mensch, Ip.- Mik.; — die Kokette, Notr.- Svet. (Rok.).
4427. 1. razvẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen (zlasti o tacih otrocih, ki se pretezajo ali valjajo po tleh), Senožeče- Erj. (Torb.), Ip.; — prim. vesti se.
4428. razvę́zati, -vę́žem, vb. pf. auseinanderbinden, losbinden; vrečo, zveženj r.; — r. zakon, das Eheband auflösen, Cig.; r. pogodbo, den Vertrag auflösen, Cig.; r. komu jezik, jemandem die Zunge lösen; vino mu je jezik razvezalo; — r. se, sich lösen (vom Zugebundenen); vreča, nogavica, zavratnica se razveže; — jezik se mu je razvezal, er ist gesprächig geworden.
4429. razvę́zən, -zna, adj. 1) Lösungs-, Auflösungs-, Jan. (H.); — auflösend, aufhebend; r. pogoj, Cig.; — 2) auflösbar, Jan. (H.).
4430. razvozláti, -ȃm, vb. pf. (einen Knoten) lösen, losknüpfen; — ( fig.) r. kočljivo reč, eine heikelige Sache loswickeln, nk.
4431. razvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) auseinanderthun: vozovi so bili razvrti nakopičeni pod lopo, Jurč.; — ausbreiten, Jan.; razvrt, weit, geräumig, Dol.- Z.; — 2) = odvreti: r. kolo, Jan. (H.); — 3) razvrt, ausgelassen, muthwillig, Cig.; r. otrok, Senožeče- Erj. (Torb.); — razvrto, kunterbunt, Jan.
4432. razžrẹ́bati, -am, vb. pf. verlosen, nk.
4433. rdečepę̑rka, f. ein Fisch mit rothen Flossen, die Rothfeder, Cig.
4434. rdę̑čka, f. 1) = mesena klobasa, C.; — 2) rdeča krava; — rdeča kobila, Mik.; — rdeča mravlja, Z.; — 3) neka hruška, die Rothbirne, Cig., Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.); — rdeča breskev, die Purpurpfirsich, C.
4435. rdrę́səlj, -slja, m. = rdeselj, rdesen, C.
4436. rdrìč, -íča, m. = rdresen, Dol.
4437. récəlj, -clja, m. 1) der Löffelstiel, Cig., Lašče- Levst. (M.), Laško ( Št.); — 2) die Sensenhandhabe für die linke Hand, Cig.; — 3) der Fruchtstiel, der Obststiel, Mur., Cig., Jan., C.; črešnja na dolgem peclju ali reclju visi, Hip. (Orb.); — der Blattstiel, Cig., Jan.; — der Stengel, Mik.; limbarjevi reclji, Ravn.; — der Krautstengel, C.; — tudi: rę́cəlj, Met., Valj. (Rad).
4438. recenzēnt, m. presojevavec, kritik, der Recensent.
4439. rẹčíšče, n. das Flussbett, Jan., nk.; vrbja se nahaja največ ob rečiščih, SlGosp.; ein verlassenes Flussbett, Cig. (T.).
4440. rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.- C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.- C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.- Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.- C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.- C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.- Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi ( Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.- Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren- Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [ nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]- Mik.).
4441. 1. redíti, -ím, vb. impf. 1) nähren, durch Nahrung erhalten; r. se, sich nähren; levinja svoje mlade redi, Dalm.; svoj život redi, da živi, Kast.- Valj. (Rad); kaj boš lenuha redil! občina svoje ubožce redi; s kruhom in ne z mahom rejen biti, Mark in den Knochen haben, Cig.; — s tem premišljevanjem je redila svojega duha, Burg.; — groß ziehen; lepo r. otroke; — züchten, halten; svinje, živad r.; — ausgiebig nähren; r. se, dick werden; ne vem, od česa se tako redi; — 2) sich wachsen lassen: ženi je čast, kadar dolge lase redi, Dalm.; peroti r., Levst. (Beč.); — že perje redi, er bekommt schon Flügel, d. i. er fängt an, sich zu erheben, Met.
4442. redkovnják, m. das Reibeisen für Rettig u. dgl., C.
4443. 2. rę́ja, f. das Machen, die Verfertigung, die Schaffung, ogr.- C., Mik.; reja človečjih rok, ogr.- C.; lesena reja stolarjev, ogr.- Valj. (Rad).
4444. 2. rə̀jina, f. altes, rostiges Eisen, (rena) Cig., Jan., Gor.
4445. relatīvən, -vna, adj. odnosen, oziralen, relativ.
4446. rę́lih, m. = macesen, Mur., Jan., C., Poh.; — tudi = ril, ploh, Poh.; — iz nem. Lärche (?).
4447. 2. rẹ̑na, f. altes Eisen, Cig., Jan., Gor.; pogl. rejina, rjina (?).
4448. rèp, rę́pa, m. 1) der Schweif, der Schwanz; imam pet repov (fünf Stück Vieh) v hlevu; — zvezda ima rep; — die Schleppe ( zaničlj.), V.-Cig., Jan.; — das Hintertheil des Schiffes, M., ogr.- C.; — ein spitzig zulaufender Acker, der Pfriemen, Cig., Jan.; — konjski r., der Pferdeschweif (beim Nervensystem), Erj. (Som.); — to ima velik rep = das hat viele Folgen, V.-Cig.; — 2) der untere Saitenhalter bei einer Violine, V.-Cig.; — 3) der Obststiel, Cig., Jan., Z., Goriška ok.- Erj. (Torb.); kdor z gospodo črešnje zoblje, ostajejo mu repi, Notr.- Erj. (Torb.); — der Traubenkamm, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 4) rastline: konjski r., der Schachtelhalm, die Katzenzahl (equisetum arvense), Cig., Jan.; — kozji r., der Gänsefuß (chenopodium album), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: = ovčji r., Cig.; — lisičji r., das Fuchsschwanzgras (alopecurus pratensis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: der Bärlapp (lycopodium clavatum), Gor., Dol., BlKr.; ali: die Spierstaude (spiraea), Josch; — mačji r., der Tannwedel (hippuris vulgaris), C., Medv. (Rok.); tudi: svinjski r., Jan., Vrt.; — medvedov r., der Natterkopf (echium vulgare), Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — mišji r., = vratič, ogr.- C.; — ovčji r., die Hausmelde, wilder Spinat (chenopodium bonus Henricus), M.; — pasji r., das Lieschgras, das Thimotheegras (phleum pratense), Cig., Medv. (Rok.); — petelinov r., die Schwertlilie (iris), Koborid- Erj. (Torb.); — svinjski r., = pasji r., Tuš. (R.); — zajčji r., die Wiesenraute (thalictrum galioides), Josch; — pl. repi, die Klette (lappa), Kast. (W.); — tudi: rę́p, Cv., Dol.
4449. rẹ́pičən, -čna, adj. Reps-, Rübsen-, Cig.; repično olje, das Repsöl, das Rübsenöl, Cig.
4450. reprezentānt, m. zastopnik, predstavnik, der Repräsentant.
4451. reprezentatīvən, -vna, adj. zastopniški, Repräsentativ-, Cig. (T.).
4452. 1. repúlja, f. 1) eine Henkelschale, Polj.; — 2) der Saitenhalter an der Geige, Gor.; — 3) die Trespe (bromus), Medv. (Rok.); — die Riesentrespe (bromus erectus), Jan., Nov.
4453. rę́siti se, -im se, vb. impf. 1) sich widersetzen, trotzen, aufbrausen, Št.- Z.; — 2) raufen, C.
4454. rẹsnovı̑t, adj. = resen, resnoben, ernst, Cv.
4455. 1. rẹ́šən, -šna, adj. erlösend, rettend; rešna smrt, Cv.
4456. rẹševȃnje, n. 1) das Lösen; — 2) das Erledigen; — 3) das Auslösen; — 4) das Erlösen.
4457. rẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad rešiti; 1) lösen; auflösen ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) erledigen, nk.; — 3) auslösen; — r. koga, jemandes Namensfest feiern; r. se, sein Namensfest feiern; — 4) erlösen, befreien; — 5) retten.
4458. rẹšíłən, -łna, adj. 1) Wiederkaufs-: rešı̑łna pogodba, der Wiederkaufvertrag, Cig.; — 2) erlösend, nk.; — Rettungs-, Cig., nk.
4459. rẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) lösen, losmachen; vozel r., Cv.; zamotano štreno r., volu roge rešiti, kadar jih kam zaplete, Levst. (Rok.); — auflösen; uganko r.; ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) erledigen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) auslösen: zastavljeno reč r.; — loskaufen: otroci, kadar tepežkajo, pravijo temu, katerega s korobačem tepejo: reši se, reši se! ali: rešite se, rešite se! Navr. (Let.); — 4) erlösen, befreien; reši nas hudega! (tudi: reši nas od hudega, Met.- Mik.); reši me tega sitneža! nisem se ga mogel rešiti, ich konnte ihn nicht los werden; — 5) retten; živino sem rešil, drugo je vse zgorelo; r. dušo večnega pogubljenja; r. se, sich retten; pet se jih je rešilo, drugi so vsi utonili.
4460. rẹ́šnji, adj. sv. Rešnje Telo, die geweihte Hostie, das Allerheiligste; (rẹ́šnji, = rešen, erlösend, Erlösungs-, Mik.; Kedo poda nesrečnim rešnjo roko? Str.; rešnji dan, Str.; — po mnenju drugih je: "rešnji", wahrhaft).
4461. rẹzák, m. 1) die Schneidebank, Mur., Danj.- Mik.; — 2) das Werkeisen der Hufschmiede, Cig.; — 3) die Sägemühle, C.; — 4) der Schnitzer, vzhŠt.- C.
4462. rẹzáłce, n. dem. rezalo; das Schneideeisen, Cig.
4463. rẹzálọ, n. 1) das Schneidewerkzeug, Cig., Jan.; — 2) die Messerklinge, Cig.; — 3) = črtalo, das Pflugeisen, C., zapŠt.
4464. rẹzír, -rja, m. rezilo, ki rabi sitarjem in košarjem, Cig., Mik.; lesena ploščica z ostrimi zobiči, da vitre na nji obrezujejo, Rib.
4465. rę́ža, f. 1) die Spalte, die Spaltöffnung, der Schlitz, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; hlače na režo (ohne Hosenlatz), Mik., Z., Gor.; — 2) die Thürluke, Mik.; — 3) die Rinne, der Falz, Mur.- Cig.; — 4) der Maulaffe, Mur., Valj. (Rad); — 5) = kdor se režeč joka ali smeje, Mur., Valj. (Rad); ti reža režasta! Andr. ( Glas.); — pos. ženska, katera se rada smeje, vzhŠt.
4466. režȃnje, n. 1) das Klaffen; — das Zähnefletschen, das Grinsen; — 2) das Keifen; — 3) das laute Lachen; — das Plärren.
4467. rı̑bežən, -žna, m. das Reibeisen (für Kraut, Rüben); — iz nem.
4468. 1. rı̑ga, f. 1) das Rülpsen, Meg.; — 2) der Sturmhut (aconitum lycoctonum), Soča- Erj. (Torb.).
4469. rígalica, f. das Rülpsen, C.
4470. ríganje, n. 1) das Rülpsen; — 2) das Eselsgeschrei.
4471. rígavica, f. das Rülpsen, das Aufstoßen, Jan. (H.).

   3.872 3.972 4.072 4.172 4.272 4.372 4.472 4.572 4.672 4.772  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani