sen (401-500)

401. opę́sən, -sna, adj. eng anliegend: opesne hlače, C., Bes., Zora.
402. opísən, -sna, adj. 1) beschreibend: opisna pesen, Cig. (T.); descriptiv: opı̑sna geometrija, die darstellende Geometrie, Cig. (T.); — 2) periphrastisch, Jan.
403. oponósən, -sna, adj. vorwurfsvoll, Jan.; Vdovično blago — Vsigdar oponosno, Npes.-Vraz.
404. oprẹ́sən, -sna, adj. 1) ungesäuert; opresen kruh; ob opresnem kruhu živeti, von ungesäuertem Brote leben, Ravn.- Mik.; opresno zelje, frisches, ungesäuertes Kraut, Mur., Cig., Pohl. (Km.); opresna repa, Ravn. (Abc.); — opresno mleko, frische Milch, Notr.; — 2) grob; opresno platno, Kr.; — opresno oblečen = preprosto, vsednje oblečen, Notr.; — opresen zid = zid brez malte, GBrda.
405. opŕsən, -sna, adj. um die Brust oder an der Brust befindlich, Brust-, Jan. (H.), nk.
406. orožjenǫ́sən, -sna, adj. waffentragend, Cig.
407. ósən, -sna, m. = osten, Mur., C., Kast.- Valj. (Rad).
408. 1. osę̑n, adj. Wespen-, Z.
409. 2. ǫ̑sən, -sna, adj. Achsen-, Jan.
410. osẹ̑na, f. die Nuance, Jan. (H.).
411. osẹ̑nci, m. pl. = ozemci, Jan.
412. osẹ̑nčati, -am, vb. pf. beschatten, Mur.; — ausschattieren, Cig.
413. osẹnčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osenčati, Cig.
414. osẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. = obsenčiti, beschatten; — ausschattieren: o. s tušem, tuschen, Cig.
415. 1. osẹ̑nčje, n. der Schattenumkreis, der Schatten, C.
416. 2. osənčjè, n. die Schlafgegend am Kopfe, Jan.
417. oseníca, f. die Melisse (melissa), C.
418. oseníka, f. = osenica, C.
419. oseníšče, n. das Wespennest, Mur., Cig.
420. 1. osẹ́niti, -sẹ̑nim, vb. pf. beschatten, Mur., C.; — schattieren, Cig., Jan.; — nuancieren, Jan. (H.).
421. 2. osẹ́niti, -im, vb. pf. = osedniti, aufreiben, wund reiben, Cig., C., Tolm.- Štrek. (Let.); konja na hrbtu o., Dict.; osenjen konj, aufgerittenes Pferd, Cig.; — o. se, sich wund liegen, Cig.
422. osẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. oseniti; — schummern, LjZv.
423. osę̑nka, f. neka hruška, Rihenberk- Erj. (Torb.); die Wespenbirne, C.
424. otrę́sən, -sna, adj. o. človek je redkih ter neprijaznih besed, Vas Krn- Erj. (Torb.).
425. ovsę̑n, adj. Hafer-: o. kruh, ovsena slama.
426. ovsę̑nast, adj. haferähnlich, Cig.
427. ovsę́nək, -nka, m. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
428. ovseníca, f. 1) das Haferstroh; — 2) die Hafertruhe, DZ.; — 3) die Haferbirne, Cig.; — 4) der Glatthafer, das französische Raigras (arrhenaterum avenaceum), Z., Nov.- C.
429. ovseníšče, n. das Haferfeld nach der Ernte.
430. ovsenı̑ščnica, f. die Haferbirne, Mur.
431. ovsenják, m. das Haferbrot.
432. ovsę́nka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); die Haferbirne, Cig.; — neko jabolko, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) oves s pšenico pomešan, Gor.
433. ozkopŕsən, -sna, adj. engbrüstig, Jan., M.
434. paradōksən, -ksna, adj. paradox, Cig. (T.).
435. pȃsən, -sna, adj. Gürtel-, Cig.; pasna zaponka, die Gürtelschließe, Cig.
436. pásenje, n. das Weiden.
437. perę̑sən, -sna, adj. Feder-; peresna cevka, der Federkiel; peresni boj, der Federkampf, Cig.; peresni tul, die Federbüchse, V.-Cig.
438. pẹ̑sən, -sni, f. starejša oblika za: pesem, Alas., Dict., Jan., Trub., Boh., Kast., Ben.- Kl., nk.
439. pẹ̑sən, -sna, adj. Mangold-; pesno perje.
440. pẹ̑sənca, f. dem. pesen, Trub., nk.
441. pẹ̑sənski, adj. = pesemski, C., nk.
442. peteroglásən, -sna, adj. fünfstimmig, Cig., Jan.; peteroglasno petje, Cig.
443. pisən, -sni, f., Ščav.- C., pogl. plesen.
444. písən, -sna, adj. Schreibe-, Cig., Jan., M.; pı̑sna peresa, die Schreibfedern, Ravn. (Abc.); pisna pomota, der Schreibfehler, Cig., Jan.; pisna umetnost, die Schreibekunst, Cig. (T.); — Schrift-: pisni jezik, die Schriftsprache, SlN.; pisna slovenščina, Cv.
445. plẹ̑sən, -sni, f. 1) der Schimmel, Mur., Cig., Jan., Mik., C.; — 2) plesni, die Schimmelpilze (hyphomycetes), Tuš. (R.).
446. plę̑sən, -sna, adj. Tanz-; plesni red, die Tanzordnung, Cig.
447. plodonǫ́sən, -sna, adj. fruchtbringend, productiv, Cig., Jan., nk.
448. počásən, -sna, adj. langsam, säumig; počasna hoja, počasen delavec; počasen si kakor hudo leto, kakor sveto olje ( Kras), kakor laško olje, ( Lašče), Erj. (Torb.); p. kakor megla brez vetra, jvzhŠt.
449. podkolę́sən, -sna, adj. unter dem Rade befindlich: podkolę̑sna voda, unterschlägiges Wasser, Cig.; podkolesna jama, die Radgrube, Cig.
450. podlẹ́sən, -sna, adj. unter dem Walde befindlich, Cig.; — im Walde lebend, Z.; podlẹ̑sni mož, das Waldmännchen, Vrt.
451. podnebę́sən, -sna, adj. unter dem Himmel befindlich, Mur.
452. podpísən, -sna, adj. Unterschrifts-: podpı̑sna znamka, das Monogramm, Jan.
453. podsẹ̑nje, n. = podstenje, der Raum am Hause unter dem Vordache (unter der Traufe), vzhŠt.- C.; (podsenje f. pl. die Laube vor dem Hause: na podsenjah, SlGor.- C. [ Vest. I. 6.]).
454. podušę́sən, -sna, adj. unter dem Ohr befindlich; podušę̑sna bula, die Ohrspeicheldrüsenentzündung, Cig.
455. pogubonǫ́sən, -sna, adj. Verderben bringend, Jan., nk.
456. pojesę́nski, adj. nachherbstlich, Cig.
457. pokrẹ́sən, -sna, adj. kar je po kresu: čudna je ta reč kakor pokrẹ̑sni sneg, Jurč.
458. polẹ́sən, -sna, adj. im Walde vorkommend, Wald-, M.; polẹ̑sna golazen, Zora; polesne cvetlice, DSv.
459. polẹsenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Holz werden, Z.
460. połnoglásən, -sna, adj. vollstimmig, Mur., Cig., nk.
461. połnoklásən, -sna, adj. vollährig, Cig.
462. poluglásən, -sna, adj. 1) halblaut, nk.; — 2) halbtönig, (polg-) Cig.
463. polusə̀n, -snà, m. der Halbschlaf, Zora, C.
464. polusẹ̑nca, f. der Halbschatten, Zora.
465. polusẹ̑nčje, n. der Halbschatten, Cig. (T.), (polos-) Cig.
466. ponebę́sən, -sna, adj. himmlisch: ponebesno delo, C.
467. ponósən, -sna, adj. stolz, Cig., Jan., nk.; služba, katere je bil ponosen, Jurč.; — hs.
468. poǫ̑sən, -sna, adj. Axial- ( math., phys.), Cig. (T.).
469. popásenje, n. die Abweidung, Cig.
470. popísən, -sna, adj. die Conscription betreffend: popı̑sni imenik, die Conscriptionsliste, Cig.; Inventur-: popisni troški, die Inventurskosten, Cig.
471. posȃmesən, -sna, adj. = posamezen, Jan., C.
472. posẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. 1) schattieren, Z.; — 2) p. se, ein wenig im Schatten sitzen, Cig.
473. posẹ̑nčnica, f. der Schattenriss (Silhouette), Cig.
474. posənjmíca, f. der Nachmarkt, (posejm-) Cig.
475. poskúsən, -sna, adj. Versuchs-, Probier-, Probe-, Cig., Jan., C.; poskȗsnọ leto, das Probejahr, Jan.; poskusni kamen, der Probestein, Cig., Jan.; poskusno določiti, probeweise bestimmen, DZ.
476. potelę̑sən, -sna, adj. körperlich: potelesna reč, Dalm.; potelesna nadloga, Guts. (Res.); potelesno, dem Leibe nach, C.; potelesno kraljevati, Krelj; duhovno bogat je bil potelesno siromak, Cv.
477. potopísən, -sna, adj. zur Reisebeschreibung gehörend, itinerarisch, Cig., nk.; potopı̑sni očrt, die Reiseskizze, Cig.; potopisne črtice, Reiseskizzen, nk.
478. potrę́sən, -sna, adj. 1) Erdbeben-: potrę̑sni pas, die Erdbebenzone, Jes.; — 2) zum Bestreuen bestimmt: potresni cuker, der Streuzucker, C.
479. pravočásən, -sna, adj. rechtzeitig, Mur., Cig., nk.
480. pravopísən, -sna, adj. Orthographie-, orthographisch, Cig., Jan., nk.
481. predčásən, -sna, adj. vorzeitig, C., nk.
482. predjesę̑n, f. der Vorherbst, Cig.
483. predjesę́nski, adj. vorherbstlich, Jan. (H.).
484. predsənjə̀m, -njmà, m. der Vormarkt, Z.; der Abendmarkt (predsejem), Cig.
485. preglásən, -sna, adj. zu laut; — sehr laut; tudi: -glasȃn, -snà.
486. preizkȗsən, -sna, adj. Prüfungs-, Cig., DZ.; preizkusne takse, DZ.
487. prejásən, -sna, adj. zu heiter; — überaus heiter.
488. prekásən, -sna, adj. = prekesan.
489. prẹ́kosən, -sna, adj. der gerne witzig, stichelnd abtrumpft, vzhŠt.
490. prekrásən, -sna, adj. zu herrlich; — überaus herrlich, prachtvoll, wunderschön, Jan., nk.
491. prenésən, -sna, adj. 1) erträglich, nk.; — 2) übertragbar, Jan.
492. prenósən, -sna, adj. 1) Übertragungs-, Transmissions-: prenǫ̑snọ vratilo, die Fortleitungswelle ( mech.), Cig. (T.); — 2) übertragbar, transportabel, Cig., Jan., Levst. (Pril.); prenosni oltar, der Reisealtar, Cig.; prenosna brizgalnica, die Tragspritze, DZkr.; — 3) metaphorisch, tropisch, figürlich, Cig., Jan., Cig. (T.).
493. prepásenje, n. die Verfütterung, Cig.
494. prepočásən, -sna, adj. zu langsam; — überaus langsam.
495. prẹ́sən, -sna, adj. frisch, roh, ungekocht: presno zelje, frisches, ungesäuertes Kraut, Mur., Mik., Dol.; presen (= opresen) kruh, ungesäuertes Brot, Jan. (H.); presno sadje, frisches Obst, C.; sad, bodi p. ali suh, Npes.-K.; presno mleko, frische Milch, Svet. (Rok.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); presno maslo, die Butter, Mik., Lašče- Svet. (Rok.); presna voda, frisches Wasser, Npes.-Vraz; presno platno, presna preja, frische, ungebleichte Leinwand, frisches Gespinst, Cig., Mik., Svet. (Rok.), Dol.; p. les, frisches Holz, C.; — presna rana, frische Wunde, Mik.; — seichwund (von kleinen Kindern), Cig.; — tudi: prẹsə̀n, -snà.
496. presenę́čati, -am, vb. impf. ad presenetiti = presenečevati, Jan. (H.).
497. presenę́čenje, n. die Überraschung, nk.
498. presenečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad presenetiti; bezaubern: lepota njegova (neba) presenečuje nas, kajk.- Valj. (Rad); — überraschen, nk.
499. presenę́titi, -ę̑tim, vb. pf. erstaunen machen, bezaubern, Mik.; aus der Fassung bringen, Jan.; — überraschen, C., nk.; — p. se, erstaunen, betroffen werden, Jan., C., BlKr.- Navr. (Let.).
500. presenetljìv, -íva, adj. überraschend: presenetljiva lega visokega mesta, Navr. (Let.).

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani