sen (3.372-3.471)

3372. plı̑nast, adj. gasförmig, Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
3373. plı̑nd, m. die Eisenschlacke, Cig., Jan.; — prim. češ. plent, nem. Blende, C.
3374. plinják, m. die Gasentwicklungsflasche, Naprej- C.
3375. plinotvǫ̑rka, f. der Gasentwickelungsapparat, h. t.- Cig. (T.).
3376. plítəv, -tva, adj. nicht tief, seicht; plitva voda; na plitvem obtičati, stranden, DZkr.; plitva skleda, eine flache Schüssel; plitvo orati, flach ackern; — plitvo kosilce, ein schmales Essen, Svet. (Rok.); — ( pren.) seicht, oberflächlich, Cig., nk.; plitva glava, Cig.; plitva pamet, C.
3377. plitvonǫ̑žəc, -žca, m. plitvonožci, Flossenfüßer (pinnipedia), Cig. (T.), Erj. (Z.).
3378. ploskotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. ein gewisses klatschendes Geräusch hören lassen, schwappeln, Cig.; klatschen, C.
3379. plùg, plúga, m. 1) der Pflug; — 2) ein Gespann, ein Joch: p. volov, ein Joch Ochsen, Cig.; — ima brdke pluge (= konje), er hat ein schönes Gespann, Podkrnci, Kameno na Soči- Erj. (Torb.); — = vsaka družba v kako delo: n. pr. v našej vasi smo imeli tri pluge godcev, Ben.- Erj. (Torb.); na dva pluga igrati, in zwei Gruppen spielen, C.; — 3) ein Joch Land, der Morgen: p. zemlje, Cig., Poh.- Pjk. (Črt.); imeti pet plugov lesa (Wald), C.
3380. pnorati, -am, vb. impf. aufweben, die Fäden eines Gewebes auflösen, Cig.
3381. pnožati, -am, vb. impf. dem Weinmost Luft lassen, C.
3382. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
3383. pobẹ́siti, -bẹ̑sim, vb. pf. hängen lassen, senken; ušesa p., die Ohren hängen lassen; nos p., = verdrießlich werden; nos se mu je pobesil, es hat ihn verdrossen; oči p., die Augen niederschlagen; — nam. poobesiti.
3384. pobẹsnẹ́ti, -ím, vb. pf. (nach einander) rasend werden, nk.
3385. pobezljáti, -ȃm, vb. pf. nekoliko bezljati, ein wenig biesen: krava je malo pobezljala.
3386. pobíranje, n. das Aufklauben, das Auflesen; p. sadja; das Einsammeln, die Einhebung: p. davkov, desetine.
3387. pobírati, -bı̑ram, vb. impf. ad pobrati; einzeln von der Erde aufsammeln, auflesen; sadje, klasje, kamenje p.: po srenu klasje p. = Wasser in Siebe schöpfen, Guts.- Cig.; ne bom za vami ostankov pobiral; — besede za kom p., jemandem nachreden, Cig.; črke p., schlecht lesen, buchstabieren, Z., C.; p. glas, einstimmen, Cig.; stopinje p., Schritte machen, gehen, C., ZgD.; stopinje p. za kom, jemandem auf dem Fuße nachfolgen, nachtreten, Cig.; pot pod seboj hitro p., schnell gehen, Jurč.; vrvi pobirati, die Schiffsseile abtakeln, Cig.; perilo p., die (zum Trocknen aufgehängte) Wäsche sammeln; — wegnehmen: vojakom orožje p., die Soldaten entwaffnen, Cig.; ubožca tarete in mu, kar ima prida, do čistega pobirate, Ravn.- Valj. (Rad); — zehren, mager machen, Jan. (H.); hernehmen, aufreiben: lakota pobira, Cig.; hudo nas bode pobiralo, es wird uns sehr in Anspruch nehmen, C.; — prevelika svetloba pobira oči = jemlje vid, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — p. se, sich aufzuraffen suchen, Z.; ( pos. o človeku, ki je padel), jvzhŠt.; — p. se, sich fortpacken, Cig., Jan.; pobiraj se! Cig.; Ona culico navezala, Od grada se je pobirala, Npes.-K.; — einsammeln, einheben: davke, desetino, bernjo p.
3388. poblẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. die Farbe verlieren, verblassen; barvano blago rado pobledi.
3389. poblẹdẹ́vati, -am, vb. impf. allmählich verblassen, Z.
3390. poblẹdíti, -ím, vb. pf. blass machen, verblassen machen; p. se = pobledeti, Cig.
3391. pobǫ́tati, -am, vb. pf. ausgleichen, begleichen; dolg p.; jedno z drugim p., gegen einander aufgehen lassen, Cig.; p. s kom, mit jemandem abrechnen, Cig.; — p. se s kom, mit jemandem quitt werden, Cig., C.
3392. pobǫ́žati, -bǫ̑žam, vb. pf. bemitleidend o. liebkosend streicheln.
3393. pobráti, -bérem, vb. pf. vom Boden aufheben, aufklauben, auflesen; šivanka mi je na tla padla, poberi jo; p. hruško; p. vse sadje, kar ga na tleh leži; kamenje z njive p., die Steine vom Acker lesen; p. koga na cesti, jemanden auf der Straße aufpacken, Cig.; p. se, sich aufraffen (nach einem Fall); spet se je pobrala in hitela dalje, LjZv.; p. novico, eine Neuigkeit ausfischen; kje si to laž pobral? — zusammenklauben und wegtragen; mlade iz gnezda p., das Nest ausnehmen; poberi perilo, ker pojde dež! p. svoje reči, seine Sachen zusammenpacken, Cig.; p. jadra, die Segel einziehen, Vrt.; šotore p., die Zeltlager aufheben, Cig.; kopita p., šila in kopita p., Reißaus machen, das Weite suchen; p. jo, sich davonmachen, Cig.; — p. se, sich davon machen, abfahren; poberi se! pack dich fort! — mit Gewalt wegnehmen: p. komu lišp, vojakom orožje; — fortnehmen: pobrali so vse mladeniče v vojake; — dahinraffen: smrt ga je pobrala; rumena mrzlica jih je veliko pobrala, Zora; — völlig einsammeln, einheben; vso desetino p.
3394. pobrȃtim, m. der mit jemandem einen feierlichen Freundschaftsbund geschlossen hat, der Wahlbruder, der Bundesbruder, nk.; — prim. hs. pòbratim.
3395. pobróditi, -brǫ́dim, vb. pf. 1) mit einer Flüssigkeit beschmutzen, C.; — p. se, sich besudeln, sich beschmutzen ( z. B. beim Essen), Trst. (Let.); — 2) ein wenig herumwühlen (in einer Flüssigkeit), Z.
3396. pocácati, -am, vb. pf. beklecksen, Z.
3397. pocẹ̑jki, m. pl. das Abgegossene, der Abguss, Cig., C.
3398. pocmȃkati, -am, vb. pf. bepatzen, beklecksen, Lašče- Levst. (M.).
3399. pocmokáti, -ȃm, vb. pf. = cmokaje pojesti, schmatzend aufessen.
3400. pocúrati, -ȗram, vb. pf. bepissen; — p. se, pissen; p. se v posteljo.
3401. pocvẹ̑tək, -tka, m. = drugi, jesenski cvet, die Nachblüte, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
3402. pocvȓčkati, -am, vb. pf. versengen: mraz je listje pocvrčkal, (počvrčkati) vzhŠt.; — prim. 2. cvrkati.
3403. pocvŕkati, -cvȓkam, vb. pf. ansengen, C.
3404. pocvŕkniti, -cvȓknem, vb. pf. 1) absengen, Jan. (H.); — 2) p. se, sich infolge des Versengens krümmen, (počv-) C.
3405. pǫ̑č, -ı̑, f. die Ritze, die Spalte, der Borst, Cig.; p. v lončeni posodi, Vod. (Izb. sp.); — die Felsenkluft, Mur., Cig., Jan., Met., Hal.- C.; za počjo se odpre globok brezen, Glas.
3406. počȃčkati, -am, vb. pf. beklecksen, M.
3407. počákati, -čȃkam, vb. pf. eine Zeit lang warten, abwarten; počakaj malo! s kosilom, z južino p.; p., da se komu jeza ohladi, jemandes Zorn auskochen lassen; polovico ti izplačam precej, za polovico pa me boš počakal; do zadnjega p., es bis aufs Äußerste ankommen lassen, Cig.; ( imprt. tudi: počaj, Št., od glagola: počajati, ki se sicer ne rabi).
3408. počásnast, adj. = počasen, Mur.
3409. počastíti, -ím, vb. pf. Ehre erweisen, beehren; p. koga s streljanjem; počaščen, beehrt, geehrt, Cv.
3410. počístiti, -čı̑stim, vb. pf. der Reihe nach reinigen, putzen; vse p.; vse je počistil po mizi = er hat alles aufgegessen, jvzhŠt.
3411. počívati, -am, vb. impf. ad počíti; rasten, ausruhen, der Ruhe pflegen; v senci p.; — njiva počiva, der Acker liegt brach, Cig.; — ruhen (o mrtvih).
3412. počı̑vič, adv. inzwischen ausruhend, mit Pausen: p. delati, jesti; tudi: na počivič, Št.- C.
3413. počrčkáti, -ȃm, vb. pf. 1) bekritzeln, beklecksen; — 2) verkritzeln, verklecksen: p. dokaj tinte.
3414. počúhati, -am, vb. pf. durch Blasen abkühlen, Gor., Tolm.; — p. se = ohladiti se, GBrda- Erj. (Torb.).
3415. pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.- Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
3416. podȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad podati; 1) reichen, darreichen; p. snopje, vodo; roke si p.; an die Hand geben, bieten; to nam podaja dokaze za našo trditev, nk.; — überreichen, Cig., Jan.; prošnje p., Bittschriften einreichen, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; mesta se podajajo; — nachgeben: veje se podajajo pod snežno težo, LjZv.; — p. se v kaj, sich in etwas einlassen; — p. se na kaj, einer Sache obliegen, V.-Cig.; — 3) p. koga, jemandem mit Worten zusetzen, ihn durch die Hechel ziehen, Cig.; p. se s kom, mit jemandem einen Streit, eine Hetze haben, Cig.; dolgo sta se podajala, sie stritten lange mit einander, Z.; — 4) konj podaje, das Pferd galoppiert, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 5) p. se, passen, Jan.; kako se mi podaje ta obleka? Cig.; — 6) podaje se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Z., Bolc- Erj. (Torb.); — 7) p. se kam, sich irgendwohin begeben, verfügen, Cig., nk.; (po nem.); — podájem, kajk.- Valj. (Rad).
3417. 1. podáti, -dám, vb. pf. 1) reichen: podajmo si roke! — überreichen; tožbo p. zoper koga, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; — nachgeben; p. se poželenju, Kast.- Valj. (Rad); p. se grehu, sich der Sünde ergeben, Jsvkr.; podal se je, er gab sich darein, er fügte sich; nekaj časa ni se hotel ničesar učiti, sedaj se je pa podal, DSv.; tudi: er hat eingestanden; — p. se v kaj, eingehen, sich in etwas einlassen; v to se ne podam, Cig.; v pogovor se p., Glas.; — p. se na kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se na tatvino ali ropanje, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); on je znal lepo govoriti, kadar se je podal, Jurč.; — 3) p. se, sich begeben: p. se kam (po nem.), Jurč.; Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) p. se, vb. impf. = podajati se, passen; poda se mu kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben.
3418. podbrȃdnica, f. 1) die Kinnkette, Cig.; — 2) das Tuch, das man Kindern beim Essen unter das Kinn bindet, das Geiferläppchen, Cig.
3419. podbrȃdnjak, m. 1) das Unterkinn, Mur., C.; — 2) die Halswamme des Rindes, C.; — 3) der untere Balken des Ochsenjoches, jvzhŠt.
3420. podẹlı̑təv, -tve, f. die Verleihung, Cig., Jan., nk.; p. službe, privilegija, Cig.; — die Mittheilung: p. toplote, Sen. (Fiz.); — die Ausspendung, die Verabreichung, Cig., Jan.
3421. podglȃvje, n. das Kopfkissen, Mur., Cig.
3422. podglȃvnica, f. das Kopfkissen, Jan., M., Ravn.- Valj. (Rad); — das Kopfbrett, DZ.
3423. podhúliti, -hȗlim, vb. pf. 1) schnipfen, C., LjZv.; — 2) p. se, sich ducken, Dol.- Mik.; pes se podhuli, ogr.- C.; podhulil se je in legel v posteljo, LjZv.; — p. se kam, sich wegstehlen: od dela se p., C.; den Kopf hängen lassen, C.; eine trotzige Miene machen (von Schmollenden), Mur., Dol.; podhuljeno gledati, Z., Dol.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen, Cig., Gor.; podhuljen pes, konj, ein Hund, ein Pferd, dem man nicht trauen darf, vzhŠt.; ( nav. potuliti se, toda prim. Mik. (V. Gr. I. 328.)).
3424. podjẹ́dati, -am, vb. impf. ad podjesti; unterfressen; črv podjeda rastlino; — unterwaschen, unterwühlen: voda podjeda breg; — podjeda se otroku, das Kind wird zwischen den Füßen wund vom Harn, C.
3425. podjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. unterfressen; črv je bučo podjedel, Jap.- Valj. (Rad); ječmen je podjeden, die Wurzeln der Gerste sind abgefressen, Z.; — unterwaschen: voda je breg podjedla; — podjeden otrok, ein Kind, das zwischen den Füßen vom Harn wund ist, C.
3426. podkadíti, -ím, vb. pf. unterräuchern; — podkadilo se mu je (pod nos), es hat ihn verdrossen, Svet. (Rok.).
3427. podkȃvati, -am, vb. impf. ad podkovati; beschlagen: p. konja, Mur., Mik., Vrt., Levst. (Podk.); vole p., LjZv.; p. škornjice, die Stiefel beeisen, Cig.
3428. pódkəv, -kve, f. das Hufeisen; podkev iskre kuje, Preš.
3429. podkòp, -kópa, m. 1) die Untergrabung, Mur.; — die Mine, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.); podkope delati, Minen graben, Cig.; p. podžgati, eine Mine springen lassen, Cig.; nasprotni p., die Contramine, Cig.; — der Unterbau in einem Bergwerke, Cig., Jan.; — 2) die Minierspinne (cteniza caementaria), Erj. (Z.).
3430. podkǫ̑pstvọ, n. das Minierwesen, die Minierkunde, Jan.
3431. pódkov, -kóvi, f. 1) = podkova, Ravn.- Valj. (Rad); tudi podkȏv, Idrija; — 2) konjska p., der Hufeisenklee (hippocrepis), Cig.
3432. podkọ̑va, f. das Hufeisen, Mur., kajk.- Valj. (Rad), Dol., jvzhŠt.
3433. podkoválọ, n. das Hufeisen: 'Majo pa za podkovala Stare klinje in kresala, Št.- Kres.
3434. podkọ̑vast, adj. hufeisenförmig; p. oblok, ein Hufeisenbogen, Cig. (T.).
3435. podkováti, -kújem, vb. pf. beschlagen: konja p.; črevlje p., die Stiefel beeisen; — prošnjo dobro p., das Gesuch gut belegen, C.; dobro podkovan, gut instruiert, unterrichtet.
3436. pódkovca, f. dem. podkov; ein kleines Hufeisen, Valj. (Rad).
3437. podkọ̑včar, -rja, m. der Hufeisennagel, Polj.
3438. podkọ̑včnik, m. der Hufeisennagel, Notr.
3439. podkọ̑vica, f. dem. podkova; 1) ein kleines Hufeisen; — 2) das Absatzeisen an der Beschuhung, Cig., Dol.; — 3) konjska p., die Eselsdistel (onopordon acanthium), Tuš. (R.).
3440. podkọ̑vnik, m. der Hufeisennagel, Z.
3441. podkovnják, m. 1) der Hufhammer, Cig.; — 2) die große Hufeisennase (rhinolophus ferrum equinum), Erj. (Ž.).
3442. pódlan, m. = jesenski lan, Svet. (Rok.).
3443. podlȃnica, f. podlanice, Brassen (sparoidei): navadna p., die gemeine Goldbrasse (chrysophris aurata), Martinščica na Čresu- Erj. (Torb.), Erj. (Ž.); — hs.
3444. podləstə̀v, -tvè, f. der Nasenfisch (cyprinus nasus), C., Frey. (F.); — prim. podust.
3445. podlivnják, m. = podlivno kolo, Sen. (Fiz.).
3446. podlòm, -lǫ́ma, m. ein Gesenk, in welchem man eine Erzspur nachbricht, das Gelörsch ( mont.), Cig.
3447. podlọ̑žək, -žka, m. das Unterlegte, die Unterlage, Jan., DZ.; — biti za p., zur Folie dienen, Cig.; — der Polster, Cig.; — der Dachspan, der unter die Fugen zweier Ziegel gelegt wird, Cig.; — das Ei, das im Nest gelassen wird, damit die Henne dort fortlegt, das Nestei.
3448. podmȃst, f. der Schmerbodensatz, Mur.- Cig.; der Bodensatz des zerlassenen Fettes, Z.
3449. podmę̑ta, f. das Mehl, das in Speisen eingerührt wird, Z., Notr.
3450. podnízati, -nı̑zam, vb. pf. 1) auf Schnüre fassen, Z.; — 2) sticken ( z. B. mit Perlen), C.
3451. podnòs, -nósa, m. 1) die Vorweisung, DZ.; — 2) der Credenzteller, der Präsentierteller, Cig., Nov., SlN.; ( rus.).
3452. podpáliti, -im, vb. pf. unten ansengen; — unterfeuern, unterzünden, Cig.; — anreizen, Cig. (T.); p. strasti, die Leidenschaften anfachen, Cig.
3453. podpȃžnjica, f. = grebenica, vlačenica, der Senker, die Senkrebe, C.
3454. podpę̑sica, f. naprava v ptičjo lov: nad jamico, potreseno s kakim zobanjem, nastavljena skril, s klinom zelo rahlo podprta, Solkan- Erj. (Torb.).
3455. podpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durch Blasen anfachen; ogenj p., das Feuer durch Blasen verstärken, aufblasen, Cig.; Juri zakuri, Miha podpiha, jvzhŠt.; — p. prepir, einen Streit zuschüren, Cig.; — 2) p. koga, jemanden aufhetzen, aufreizen, aufwiegeln.
3456. podpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. aufhetzen; — p. koga, jemandem etwas ins Ohr blasen und ihn dadurch aufstacheln, Cig.
3457. podpihovȃnje, n. 1) das Unterblasen; — 2) das Aufwiegeln; — das Ohrenblasen.
3458. podpihováti, -ȗjem, vb. impf. ad podpihati, podpihniti; 1) unterblasen; — ogenj p., schüren ( fig.), Cig., Jan.; — 2) p. koga, aufhetzen; jemandem etwas in die Ohren blasen, Cig.
3459. podpustíti, -ím, vb. pf. darunter kommen lassen, zulassen, Z.; belegen lassen: p. biku kravo, vzhŠt.- C.; = p. kravo pod junca, jvzhŠt.; p. tele (da sesa [ziza]), vzhŠt., C.; — brana zrnje podpusti (bringt unter die Erde), Danj. (Posv. p.).
3460. podpúščati, -am, vb. impf. ad podpustiti; 1) darunter kommen lassen: kravo biku p., vzhŠt.- C.; kravo pod junca p., jvzhŠt.; zulassen: krava tele podpušča, Z.; — 2) = odpuščati: p. dolge, Meg.
3461. podrápati, -pam, -pljem, vb. pf. nach einander abkratzen; — zerkratzen: ves podrapan, ganz zerkratzt o. ganz zerrissen, jvzhŠt.
3462. podrásti, -rástem, vb. pf. 1) unterhalb wachsen, unterwachsen, Cig.; — podraščen ( nam. podrastel, podrasel) jezik, eine unten angewachsene Zunge, Z.; nima podraščenega jezika = er spricht gut, C.; — 2) auswachsen: kragulj je bil uže podrastel, Dalm.; — 3) nachwachsen, Jan.; od vinogradine so ostale samo še podrasle breskve, Jurč.
3463. podráščanje, n. das Unterwachsen, M.
3464. podráščati, -am, vb. impf. ad podrasti, = podrastati; 1) unterhalb wachsen, unterwachsen, Mur., Cig., Jan.; — 2) auswachsen: žito podrašča, die Getreidehalme entwickeln sich, Z.; — 3) nachwachsen, Jan.; zarod, ki za nami podrašča, Ravn.
3465. 2. podredíti, -ím, vb. pf. 1) durch Fütterung feist machen, mästen; p. kokoš, Dol.; — p. se, dick und feist werden; podrejen, gut genährt, feist, dick, Cig.; — 2) aufzüchten, Z.; — p. se, heranwachsen: iz Jakopovih otrok se je sčasoma velik narod podredil, Ravn.
3466. podrẹzȃłnik, m. das Werkeisen der Hufschmiede, Cig.
3467. podrẹzı̑łnik, m. das Zeidelmesser, Cig.; — das Kimmeisen der Böttcher, Cig.; — der Baummeißel der Gärtner, Cig.; — = podrezalnik, Jan. (H.).
3468. 1. podrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. podrezati; otroku jezik p., dem Kinde die Zunge lösen, Cig.; p. čebele, zeideln, Cig., Jan.
3469. podrigávanje, n. das Rülpsen, Mur.
3470. podrigávati se, -a se, vb. impf. rülpsen: podrigava se mi, Mur.
3471. podrnováti, -ȗjem, vb. impf. Rasenstücke vom gepflügten Acker wegräumen, Jan.

   2.872 2.972 3.072 3.172 3.272 3.372 3.472 3.572 3.672 3.772  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani