sen (2.772-2.871)

2772. obzrę́ti, -zrèm, vb. pf. mit dem Blicke umfassen, überschauen, Z.
2773. obžı̑rati, -am, vb. impf. ad obžreti, befressen, Cig.; — o. koga, jemandem Übles nachreden, Jan. (H.).
2774. obžrẹ́ti, -žrèm, vb. pf. befressen, Cig.
2775. ocẹdíti, -ím, vb. pf. abseihen: o. grah, das Wasser von den Erbsen abrinnen lassen, Cig.; — = precediti, durch Seihen reinigen, ausseihen, Cig.; filtrieren, Cig. (T.); — o. se, durch langsames Abrinnen von einer Flüssigkeit befreit werden; povezniti škaf, da se ocedi.
2776. ocẹ́jati, -am, vb. impf. ad ocediti; abseihen; von einem Gegenstande eine Flüssigkeit allmählich abrinnen lassen; o. se, durch langsames Abrinnen von einer Flüssigkeit befreit werden; posoda se oceja; nebo se po malem oceja, es regnet kleinweise, Slom.; — o. se, langsam abrinnen: studenčki se ocejajo v potok, Glas.; sveča se oceja, das Licht fließt, Jan.
2777. ocẹnjevȃvəc, -vca, m. der Kritiker, der Recensent, nk.
2778. ocímiti, -cı̑mim, vb. pf. o. trte, Reben im Sturzgraben zum Keimen bringen, C.; — o. se, zu sprossen anfangen, Z., C.
2779. ocmokáti, -ȃm, vb. pf. 1) beklecksen, beschmeißen, Cig.; — 2) abschmatzen.
2780. ocvı̑rati, -am, vb. impf. ad ocvreti; im Fett backen; Dal bi vsega, kar se v loncu kuha, Kar se peče in ocvira, Levst. (Zb. sp.); — (den Speck) zerlassen, Mur., Danj.- Mik.
2781. ocvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. im Fett backen, abkröschen; ocvrto meso; ocvrti piščanci; ocvrti jabolčni krhlji, Cig.; — (das Fett, den Speck) zerlassen, Mur.
2782. 1. ọ̑čən, -čna, adj. = očesen, Jan., C.
2783. očenàš, -náša, m. 1) das Vaterunser; — 2) das Paternoster, der Rosenkranz, Notr.- M., Z., Ist..
2784. očenȃšək, -ška, m. dem. očenaš; — tudi: das Paternoster, der Rosenkranz, BlKr.- M.
2785. očı̑tar, -rja, m. der Kritikaster, Cig. (T.); der Glossenmacher, Cig., Preš.
2786. očı̑tək, -tka, m. der Vorwurf, die Ausstellung, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Bes., Nov., Let.; storjeni očitki, die gemachten Einwendungen, Levst. (Pril.); o. izreči, bemängeln, Levst. (Nauk); očitke požirati, Vorwürfe hinnehmen müssen, Levst. (Zb. sp.).
2787. očr̀t, -čŕta, m. der Umriss, die Contour, Cig. (T.), C.; koščeni očrti pri očesu, Zv.; — der Abriss, Cig., Jan.; — eine übersichtliche Darstellung: krajepisen očrt, Levst. (Nauk); očrt potovanja, eine Reiseskizze, Cig.
2788. očŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) umstricheln, Cig.; — durch Striche, Linien abgrenzen, C.; — contourieren, skizzieren, Cig., Jan., Cig. (T.); — umschreiben: krogu očrtan mnogokotnik, Cel. (Geom.); — 2) mit Rissen versehen, bekratzen: drevo o., Cig.
2789. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
2790. odbíjanje, n. das Wegschlagen, M.; — das Zurückschlagen: o. žarkov, die Reflexion der Strahlen, Cig.; — das Zurückweisen, die Protestation, Cig.
2791. odbíjati, -am, vb. impf. ad odbiti; 1) wegschlagen, abschlagen; z betičem rudo o., Erz hauen, Cig.; — od cene o., rabattieren, Cig.; — (Bittenden) etwas abschlagen; — hindern: o. od dela, opravki so me odbijali, da nisem mogel priti, BlKr.- M.; — 2) zurückschlagen; sovražnike, sovražne napade o., Cig.; parieren, Jan.; krivico od sebe o., die Schuld von sich schieben, Cig.; — žarke, svetlobo, glas o., reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); — o. se od česa, von einem Gegenstande reflectiert werden, Žnid.; — o. prošnje, zurückweisen, Cig.; o. darilo, nicht annehmen wollen, Cig.; — 3) entnageln, entschlagen (odbija se, kar je zabito); kišto o., čep, ki je v sod zabit, o.
2792. odbiralíšče, n. der Assentplatz (für Pferde), DZ.
2793. odbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad odbrati; auslesen und absondern, aussondern, sichten, sortieren.
2794. odbı̑rək, -rka, m. was ausgeschossen wurde, die Ausschussware, der Schofel, pos. pl. odbirki, Cig., Jan., M., C.
2795. odbı̑tək, -tka, m. der Abschlag, der Abzug im Rechnungswesen, Cig., Jan., Nov.; plačevanje na o., Abschlagszahlungen, Cig.; — der Disconto, der Rabatt, Cig., Jan., Cel. (Ar.); pod o. kupovati in prodajati, escomptieren, DZ.
2796. odbíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) durch einen Schlag trennen, wegschlagen, abstoßen; kipu roko o.; o. si roge; — ab-, wegstoßen, Cig.; o. koga, jemanden loswerden, C.; — verhindern: kaj te je od tega dela odbilo? BlKr.- M.; — in Abzug oder Abschlag bringen, Cig., Jan.; odbivši dva odstotka, nach Abschlag von 2%, Cig.; od kupa o., vom Preise abhandeln, Str.; — 2) aufhören zu schlagen: ura je dvanajst odbila; odbije tudi njegova ura, auch seine Stunde wird schlagen, Cig.; — 3) abprellen, reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); odbita svetloba, Reflexionslicht, Cig. (T.); o. se, abprallen, Cig.; reflectiert werden, Jan. (H.); — den Schlag erwidern, zurückschlagen, sovražnika, silo s silo o., Cig.; o. naskok, den Angriff abwehren, Šol.; udarec o., parieren, Cig., Jan.; o. sum od sebe, den Verdacht von sich ablenken, Cig.; — abschlagen: o. prošnjo, Cig., Jan.; ausschlagen, o. ponudbo, Cig., Jan.; o. komu kaj, jemanden zurückweisen, Cig.; — 4) o. kar je zabito: durch Schlagen öffnen: o. pokrov zaboju, eine Kiste entnageln, Cig.; o. veho sodu, ein Fass aufspunden, Cig.
2797. odbòj, -bója, m. der Widerschlag, der Rückstoß, der Abprall, Cig., Jan.; die Abstoßung, Cig. (T.), C.; — die Reflexion ( phys.), Cig. (T.), C.; popolni o., totale Reflexion, Sen. (Fiz.), Žnid.; — die Abwehr, der Widerstand, Jan., C., DZ.; zveza za boj in o., Schutz- und Trutzbündnis, Cig. (T.); naskoki in odboji, LjZv.
2798. odbráti, -bérem, vb. pf. auslesen und absondern; kar je boljšega, za-se odbere; — ausersehen, auserwählen, Cig.; delegieren, designieren, Cig.; — ausmustern, ausscheiden, Mur., Cig., Jan.
2799. odbúriti, -im, vb. pf. stürmend sich entfernen, davon tosen, Bes.
2800. odcẹdíti, -ím, vb. pf. kleinweise abrinnen lassen, abseihen; vodo o. od česa, Cig.; — o. se, langsam abrinnen: povezniti škaf, da se odcedi voda.
2801. odcẹ́jati, -am, vb. impf. ad odcediti; kleinweise abrinnen lassen, wegseihen; — voda se odceja; das Wasser fließt langsam ab, Levst. (Močv.); — jed se mu je pričela odcejati (= v slast iti), Zv.
2802. odcvŕkniti, -cvȓknem, vb. pf. absengen, Cig.
2803. odčrẹ́diti, -črẹ̑dim, vb. pf. ablösen, Guts., Mur.; o. se, sich ablösen, Z.
2804. oddajȃtelj, m. der Abgeber, der Absender, DZ.
2805. oddáti, -dám, vb. pf. 1) weggeben, sich entäußern; blago o., die Ware loswerden, Cig.; o. kaj po dražbi ali znižbi, etwas begeben, an den Meist- oder Mindestbietenden überlassen, Cig.; o. stan, sobo, vermieten: soba je že oddana; službo o., einen Dienst vergeben; hčer o., die Tochter anbringen (= verheiraten), Cig.; — abgeben, abliefern: izgotovljeno delo o., pismo o., einen Brief bestellen; — 2) = prodati, verkaufen, (odati) Mur., C., vzhŠt.; — 3) = izdati, verrathen, (odati) BlKr.- M., C.
2806. oddẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) abarbeiten, abnützen: oddelati si roke, Zora; — 2) aufhören zu arbeiten, Jarn.; ti si že oddelal, jaz pa še ne, jvzhŠt.; — 3) aufthun, aufmachen; (o. kar je zadelano): o. luknjo, Mur., Cig.; — 4) o. komu, jemanden entzaubern, ihm den Zauber lösen, Cig., ogr.- M.; o. komu, da ne bode volkodlak, LjZv.
2807. oddẹ̑łək, -łka, m. ein von einem Ganzen abgesonderter Theil, die Abtheilung: mestni o., das Quartier, Cig.; — hišni o., der Tract, Cig.; o. vojakov, eine Truppenabtheilung, ein Detachement, Cig., Jan., DZ.; — volilni o., der Wahlkörper, C., nk.; stanovski o., der Standeskörper, DZkr.; — das Fach, das Departement, die Section, Cig., DZ.; — der Abhub im Bergwesen, Cig.; — der Abschnitt, Jan., Cig. (T.).
2808. oddivjáti, -ȃm, vb. pf. 1) stürmend, tobend sich entfernen; — 2) aufhören zu toben, ausrasen, Cig.; — 3) entwildern, Vod. (Pes.).
2809. oddrobíti, -ím, vb. pf. durch Bröckeln ablösen, abbröckeln, Cig., Jan.; kruha o., Jurč.; — o. se, sich abbröckeln, Cig.
2810. oddrúžiti, -drȗžim, vb. pf. die Vereinigung lösen, lostrennen, Jan., C.; Hercegovino od Bosne o., Navr. (Let.); — o. se, aus einem Vereinsverbande treten, Nov.- C.; sich von einer Gesellschaft entfernen, sich abgesellen, Cig.
2811. oddurjávati, -am, vb. impf. ad odduriti; verabscheuen, hassen, Habd., Cig. (T.), ogr., kajk.- Valj. (Rad); odurjavam to, das ist mir verhasst, Cig.; (piše se navadno: odurjavati).
2812. oddȗšək, -ška, m. 1) das Luftabzugsloch, das Luftloch, Cig., Jan., M., C., DZ., Sen. (Fiz.); — das Dampfloch, Cig., Jan.; — 2) die Rast, die Erholung: nimam odduška, ich habe keine Erholung, M.; brez odduška, ohne auszuruhen, Vrt.
2813. oddušnı̑karica, f. oddušnikarice, Schlundblasenfische, Erj. (Ž.).
2814. odgnojíti se, -ím se, vb. pf. durch Eiterung sich loslösen: odgnojil se mi je nohet, Cig.
2815. odgojı̑teljstvọ, n. das Erzieherthum, das Erziehungswesen, Jan., nk.
2816. odgǫ̑jstvọ, n. das Erziehungswesen, das Erziehungsfach, Cig.
2817. odgǫ̑nstvọ, n. das Schubwesen, Nov.- C., Levst. (Nauk), DZ.
2818. odgorẹ́ti, -ím, vb. pf. in Folge des Brennens sich loslösen, ab-, wegbrennen; odgorela hlačnica, Jurč.
2819. odgospodáriti, -ȃrim, vb. pf. abwirtschaften, abhausen.
2820. odgrábiti, -grȃbim, vb. pf. wegrechen: o. smeti od sena; — wegscharren (mit der Hand u. dgl.).
2821. odgrísti, -grízem, vb. pf. durch Beißen loslösen, abbeißen.
2822. odgrı̑zək, -zka, m. das Abgebissene, Cig.
2823. odgrı̑žljaj, m. ein abgebissenes Stück, der Abbiss, Cig., Jan.
2824. odhȃjati, -am, vb. impf. ad oditi; fortgehen; o. na božjo pot, sich zu einer Wallfahrt anschicken; vojaki odhajajo, die Soldaten sind im Abmarsch begriffen; wegstreichen: ptiči odhajajo; ladije odhajajo, die Schiffe laufen aus, Cig.; — entweichen: mehurčki odhajajo, Sen. (Fiz.); — entgehen: dobiček mi odhaja, Z.
2825. odhlapẹ́ti, -ím, vb. pf. entweichen (von Gasen), Cig. (T.).
2826. odhrúti, -hrújem, vb. pf. tosend sich entfernen, entstürmen, Cig.
2827. odímiti, -dı̑mim, vb. pf. anrauchen, anqualmen, berauchen, Cig.; — (v slikarstvu) schwächer malen, verblasen, V.-Cig.
2828. odíti, -ídem, vb. pf. weggehen, fortgehen; abmarschieren, abreisen; — entgehen; o. nesreči; kdor dobrote s hudim vračuje, ne odide maščevanju, Met.; ne bo ti odšlo, es wird dir nicht ungestraft hingehen, Cig.
2829. odjẹ́dati, -am, vb. impf. ad odjesti; durch Aufessen entfernen; wegessen, wegfressen, M.
2830. odję́njati, -am, vb. pf. = odnehati, nachlassen, nachgeben; veter je odjenjal, bolečine so odjenjale, Cig.; o. komu, jemandem nachgeben, BlKr.- M.; za las ne o., nicht um ein Haar breit weichen, Cig.; ne o. od pravice svoje, von seinem Rechte nicht lassen wollen, Cig.; o. od cene, vom Preise ablassen, Cig., Kr.; skladi so odjenjali, die Fugen haben nachgegeben, Polj.
2831. odjenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odjenjati; nachlassen, nachgeben; mraz, bolečina odjenjuje; cena odjenjuje, der Preis fällt, Cig.
2832. odjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) abessen, abfressen: hrošči so listje odjedli drevju; — 2) o. koga, jemanden tückischer Weise aus einer Stellung ( z. B. aus einem Dienste) bringen, C.; — 3) mit dem Essen fertig werden, abspeisen; gospoda niso še odjedli.
2833. odkȃlati, -am, vb. pf. durch Spalten loslösen, wegspalten, Z.
2834. odkániti se, -im se, vb. pf. 1) o. se od doma, sich entschließen vom Hause zu gehen, Svet. (Rok.); — 2) o. se česa, von etwas ablassen, etwas außer Acht lassen, C.
2835. odkázati, -žem, vb. pf. anweisen, zuweisen; o. komu kaj; o. komu drva, mesto, delo; o. dan, eine Tagsatzung anberaumen, Cig.; z odkazanim potom, mit gebundener Marschroute, Levst. (Nauk); o. komu kaj, jemanden im Testamente bedenken, Cig.
2836. odkazováti, -ȗjem, vb. impf. ad odkazati; anweisen, zuweisen.
2837. odkláti, -kǫ́ljem, vb. pf. 1) durch Spalten loslösen, abspalten; — 2) = odbiti: ura je odklala, Mariborska ok.- C.
2838. odkléniti, -klę́nem, vb. pf. aufsperren, aufschließen (o., kar je zaklenjeno); vrata o.; odklenjen, unverschlossen, unversperrt; — entketten: (priklenjenega) psa o.; — aus den Fesseln schließen (vklenjenega) jetnika o., Cig.
2839. odklépati, -klę́pljem, ( -páti, -pȃm), vb. pf. durch Schlagen, Klopfen loslösen, wegklopfen.
2840. odkljúniti, -kljȗnem, vb. pf. mit einmaligem Picken loslösen, abpicken, Cig.
2841. odkljuváti, -kljúvam, -kljújem, vb. pf. durch Picken loslösen, wegpicken.
2842. odklòn, -klóna, m. die Ablenkung, C., Cig. (T.); — die Abweichung, die Declination ( phys.), Cig., Jan., Cig. (T.); zvezdni o., C.; magnetni o., die magnetische Declination, Sen. (Fiz.); — die Ablehnung: o. prisege, Cig.
2843. 1. odkǫ́siti, -im, vb. pf. mit der Morgen- oder Mittagsmahlzeit (kosilo) fertig werden, abspeisen; niso še odkosili.
2844. odkrésniti, -krę̑snem, vb. pf. durch einen Schlag loslösen, abschlagen.
2845. odkrı̑tost, f. die Offenheit, das offene Wesen, Cig. (T.), Ravn.
2846. odkrojíti, -ím, vb. pf. ablösen, abschiefern, Cig.; — abschneiden, Jan.
2847. odkruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad odkrušiti; in Brocken, Stücken loslösen.
2848. odkrúšiti, -krȗšim, vb. pf. ein Stück, einen Brocken ablösen, abbrocken, abbrechen, wegsprengen; — o. se, sich loslösen, abbröckeln ( intr.); omet se je odkrušil od zidu.
2849. odkúpiti, -im, vb. pf. loskaufen; o. se, sich loskaufen; o. se od kazni, eine Strafe abkaufen, Cig.; — ablösen, Cig., Jan.; desetino o., Cig.; — einlösen: zastavo o., ein Pfand einlösen, Cig.; — erlösen, Cig., Jan.; — o. se komu, bei jemandem Missfallen erregen, jemandem lästig, ungelegen werden, Jan., C.; meni se ne bo s tem ne prikupil ne odkupil, Levst. (Zb. sp.).
2850. odkupovȃnje, n. das Loskaufen; das Erlösen, Cig.
2851. odkupováti, -ȗjem, vb. impf. loskaufen; — ablösen, Cig., Jan.; — erlösen, Jan.
2852. odlásiti, -im, vb. pf. 1) nachlassen: dež nič ne odlasi, Banjščice- Erj. (Torb.); cerkvenec je odlasil (z zvonjenjem), der Messner hat das Läuten unterbrochen, Hrušica- Erj. (Torb.); — leichter, besser werden: bolniku je odlasilo, Solkan- Erj. (Torb.); — 2) aufschieben, C.
2853. odlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich ablösen: skala odleže, Cig.; — 2) leichter, besser werden: odleglo je bolniku; nachlassen: bolečina, jeza odleže, Cig.; vreme je odleglo, Z.; ne odležem ti, dokler ne plačaš, ich gebe nicht nach, bis du mich bezahlst, Cig.; odlezi že, odlezi, höre doch einmal auf, Železniki ( Gor.); — 3) = zaleči, ausgeben: to toliko odleže, kakor ono, Svet. (Rok.); kamor bi dejal deset goldinarjev, odlegli bi kaj, Z.; to že odleže, das reicht schon hin, Z.; — 4) gebären: žena odleže, C.; — o. se, geboren werden: otrok se odleže, C.
2854. odlèg, -lę́ga, m. 1) die Ablösung (einer Mauer), Cig., C.; die Ablösung eines Felsens im Bergwerk, Z.; — 2) das Nachlassen (des Schmerzes), Cig., M.; — 3) = odlog, der Aufschub, Z.; le za odleg ga je hlapec prosil, Ravn.
2855. odlę̑ga, f. 1) das Nachlassen, die Erleichterung ( z. B. des Schmerzes), Mur., Jan., C.; — 2) die Entlegenheit: o. kakega kraja, C.; (po nem.).
2856. odlẹ́gati, -lẹ̑gam, (-lę̑žem), vb. impf. ad odleči, odlegniti; 1) sich loslösen: skala odlega, Cig.; — 2) leichter werden, nachlassen: bolniku odlega bolečina, mraz odlega, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — 3) odlega se mi pot, ich habe Fortgang auf dem Wege, Cig.; prim. odsedati se.
2857. odlę̑gljaj, m. das Nachlassen ( v. Schmerze), die Erholung, die Ruhe, Mur., Cig., Jan., C.
2858. odləgníti, -lágnem, (-legnem), vb. pf. = odleči 2), leichter werden, nachlassen, Mik.
2859. odlẹpíti, -ím, vb. pf. (etwas Angeklebtes) ablösen, Cig., C.
2860. odlı̑v, m. 1) die Abgießung, Cig.; — 2) das Abgegossene, der Abguss, Cig.; — die Decantation ( chem.), Cig. (T.); — 3) (po rus.) die Ebbe, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
2861. odlǫ́čən, -čna, adj. 1) Entscheidungs-, entscheidend, kritisch, Cig., Jan.; odlǫ̑čna doba, die Krisis, Cig. (T.); na odločnem razpotju, Erj. (Izb. sp.); — 2) entschieden, entschlossen, resolut, Cig., Jan., nk.; — bestimmt: o. odgovor, eine positive, bestimmte Antwort, Cig.; odločno povelje, ein gemessener Befehl, Jan.; — 3) trennbar, Cig. (T.).
2862. odločı̑t, adj. voll Entschlossenheit, entschlossen, Cig. (T.); entschieden, Nov.
2863. odlǫ́čiti, -im, vb. pf. 1) absondern, ausscheiden, abtrennen; — abstrahieren ( phil.), Cig. (T.); o. se, sich absondern, sich lostrennen, sich ablösen; — 2) bescheiden, bestimmen; o. komu kaj; trpel bom, kar mi je Bog odločil; — uro o. v službo božjo, Burg.; = določiti, festsetzen: o. dan, ceno, Cig., Jan.; — entscheiden; še nisem odločil, ich habe noch keine Entscheidung getroffen, Cig.; den Ausschlag geben; njegov glas je odločil; o. se, sich entscheiden, sich entschließen.
2864. odločı̑tost, f. die Entschlossenheit, Cig. (T.).
2865. odlǫ́čnost, f. die Entschlossenheit, Cig. (T.); die Entschiedenheit, Cig., C., nk.; — die Bestimmtheit, die Präcision, Cig.
2866. odlúščiti, -im, vb. pf. die (harte) Schale oder Hülse entfernen, abhülsen; pečenemu kostanju kožo o.
2867. 1. odmaševáti, -ȗjem, vb. pf. mit dem Lesen der Messe fertig werden.
2868. odmejíti, -ím, vb. pf. durch Marken von einem gewissen Bezirke ausschließen, abrainen, Cig., Svet. (Rok.).
2869. odmę́kniti, -mę̑knem, vb. pf. 1) weich werden, Jan., C., Pohl. (Km.); aufthauen, Cig., Jan.; odmeknilo je, = jug je nastopil, da je (po zimi) vreme zopet "mečje", Lašče- Erj. (Torb.); — 2) erschlaffen, Mur.; — 3) nachlassen, aufhören (o bolečini), Povir (Kras)- Erj. (Torb.); bolečina, otok odmekne, C.
2870. odmę̑ra, f. 1) das Ausmaß, die Bemessung, Cig. (T.), C., BlKr.- M.; o. davka, Nov., Levst. (Nauk); — 2) das Abgemessene: die Periode in der Rede: Slovenec dela raji bolj kratke odmere v govoru, Levst. (Zb. sp.); — 3) obed, kadar prodano vino odmerijo in v barile pretočijo, BlKr.
2871. odmę̑rək, -rka, m. kar je odmerjeno, das Ausmaß, DZ.; das Maß (als Resultat des Messens), C.; die Maße (im Bergbau), Cig.; die Ration, die Portion, Jan.

   2.272 2.372 2.472 2.572 2.672 2.772 2.872 2.972 3.072 3.172  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani