sen (2.701-2.800)

2701. objẹ́stən, -stna, adj. muthwillig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Ip.- Mik.; brcate, kakor objestni telci, Dalm.; o. je, der Kitzel sticht ihn, Cig.; frech, C., Mik.; objestno se smejati, Jsvkr.; ausgelassen, wohllüstig, Alas.; objestni in sramotni ljudje, Krelj; ( " eig. voll angegessen", Mik. (V. Gr. I. 344.)).
2702. objẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) abessen, abfressen; gosenice so zelje objedle; — abspülen: voda je breg objedla, Cig.; — wund reiben: črevelj me je objedel, C., Z.; — o. koga, jemanden beschmausen, sein Vermögen abschmausen oder aufzehren: bogatina o., Cig.; — 2) o. se, sich überessen, C.; veliko njih se je do smrti objedlo, Dalm.; o. se česa, Z.; — vom Wohlleben übermüthig werden, Z.
2703. objẹ́stnost, f. der Muthwille, die Ausgelassenheit, Kras, Cig., Jan.; o. telet, Jsvkr.; die Frechheit, Dict.- Mik., C.
2704. obję́ti, -jámem, vb. pf. umfassen; o. koga črez pas; — herumlangen, Cig.; motvoz ne objame, Z.; — umarmen; — (obimem, Trub.- Mik.).
2705. obję́tje, n. das Umfassen; die Umarmung.
2706. obkrájən, -jna, adj. Rand-, Jan.; obkrȃjni pripiski, Randglossen, Jan.; obkrajni žarki, Randstrahlen, Žnid.; obkrajno živčevje, das peripherische Nervensystem, Erj. (Som.); — obkrajno morje, das Küstenmeer, Jes.; obkrajno gorovje, das Randgebirge, Cig. (T.).
2707. oblagorováti, -ȗjem, vb. pf. (preisend) segnen, benedeien, (oblagro-) Mur., Cig.
2708. oblástnost, f. 1) die Competenz, Cig., DZ.; — die Befugnis, die Gewalt; kakor da bi imel kako oblastnost do mene (črez mene), Polj.; — 2) das herrische Wesen; poznala je njegovo oblastnost in trmoglavost, Zv.
2709. oblažávati, -am, vb. impf. glücklich preisen, Levst. (Zb. sp.).
2710. oblę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) belagern, blockieren, Mur., Cig., Jan., Krelj; mesto z vojsko o., Dalm.; smrtne bolečine bodo srce oblegle, Jsvkr.; — 2) o. se, sich anschmiegen, passen (o obleki), Cig., Šol.; oblačilo se obleže (liegt gut an), Cig., Svet. (Rok.).
2711. 2. oblę́dən, -dna, adj. 1) närrisch, dumm, Meg., Burg. (Rok.); schwachsinnig, C.; unerfahren, Svet. (Rok.); ti punica obledna! du dummes Mädchen! Gor.; — 2) ausgelassen, muthwillig, frech, Dict., Hip. (Orb.), Mur., C.; obledni razposajenci, Cv.; — in frecher Weise schmarotzend, heißhungrig, C., Savinska dol.; — 3) hoffärtig, C.; stolz, Guts.
2712. oblẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. bleich werden, erblassen; — verschießen (o barvi); obledeli spomini, vergilbte Andenken, Zv.
2713. oblẹdẹ́vati, -am, vb. impf. ad obledeti; erblassen, Jan.
2714. oblę́dnost, f. 1) die Dummheit, Gor.; — 2) der Uebermuth, die Ausgelassenheit, die Keckheit, Dict.- Mik., C.; — 3) der Stolz, Guts.
2715. oblẹ̀s, -lẹ́sa, m. der Büchsenschaft, Mur., Cig.; puškni o., Vod. (Pes.).
2716. obletováti, -ȗjem, vb. impf. ad obleteti; 1) umfliegen; — herumfliegen: matica obletuje okolo panja, Levst. (Beč.); — 2) fliegend besuchen, abfliegen; lastovica obletuje znane kraje; — 3) ringsum herabfallen (von den Blättern), Cig., Jan.; — o. se, die Blätter verlieren, sich entblättern; drevje se jeseni obletuje.
2717. oblı̑v, m. 1) die Begießung, Cig.; — 2) die Stelle, die begossen wird, C.
2718. oblı̑zək, -zka, m. 1) das Belecken, M., C., Valj. (Rad); — 2) etwas Belecktes, Abgelecktes, M.; — 3) der Leckerbissen, Cig., Jan., nk.
2719. obložíti, -ím, vb. pf. 1) umlegen: verbrämen, fassen ( n. pr. z zlatom o. kaj), Cig.; — kolo o., das Rad felgen, Z., Dol.; — eine Fläche um eine Linie umlegen ( math.), Cig. (T.); — 2) belegen, Cig., Jan., M.; z zaplatami obložene hlače, Jurč.; austapezieren, Šol.; les o., fournieren, Jan.; z deskami o., austäfeln, Cig.; — 3) beladen, Mur., Cig., Jan.; vago o. s čim, Jsvkr.; — z delom o. koga, jemanden stark beschäftigen, Cig.; — obložen, berauscht, Cig.
2720. obmę́riti, -mę̑rim, vb. pf. ringsum abmessen, Cig., M.
2721. obǫ̑d, * m. 1) eine runde Einfassung, ein Ring, ein Reif, eine Zarge; die hölzerne Einfassung des Mühlsteines; der Sieb- oder Reiterrahmen; — kolesni o., der Radkranz, Cig.; — cvetni o., das Perigon, Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.); — der den Boden überragende Rand, die Kimme eines Fasses, der Frosch, Cig. — die Hutkrämpe, Cig., C.; — die noch unüberdachten hölzernen Wände eines Hauses: obod že stoji, vzhŠt.; vso hišo so podrli, samo obod je ostal, Z.; — 2) etwas Hohles, Ausgefressenes: ein hohler Schädel, ein ausgehöhlter Kürbis, eine ausgefressene Rübe, C.; — 3) der Zirkelbogen, Met.; der Umkreis, die Peripherie, Mur., Cig., Jan.; der Kreisumfang, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
2722. obǫ̑dəc, -dca, m. dem. obod; 1) eine kleine, runde Einfassung: der Ring, Levst. (Nauk); — 2) eine ausgefressene kleine Rübe, C.; — 3) ein kleiner Kreis, nk.
2723. obosẹ́ti, -ím, vb. pf. bärfuß werden; (o konju) die Hufeisen verlieren, C.; — junec obosi, ako si parklje do živega obrabi, vzhŠt.
2724. obračȃj, m. 1) die Wendung, Cig., C.; dveh obračajev še je treba senu, da bo suho, t. j. dvakrat še je treba seno obrniti, jvzhŠt.; — die Umkehr, C.; — 2) der Wendepunkt, Jan.; — 3) die Thürangel, Mur., Cig.
2725. obračı̑łnik, m. das Wendeeisen in den Hammerwerken, Cig.
2726. obrȃmnica, f. 1) das Achselseil, der Achselriemen, das Tragband; na obramnicah se nosi obramni koš, Dol., Gor., Tolm.; — 2) der Hosenträger, Cig., Jan.; — 3) das Wehrgehänge, Cig., C.; — 4) = štola, C.
2727. obrásti, -rástem, vb. pf. 1) umwachsen; bršljan je obrastel deblo; — 2) bewachsen: s travo obraščen hrib; — o. se, sich bewachsen, (sich bestauden, mit Gras überzogen werden, Federn, Haare bekommen udgl.); parobek se je obrastel; drevo se je obraslo, der Baum hat viel Holz aufgelegt, Cig.; — 3) o. se, wieder verwachsen; rana (na drevesu, na telesu) se obraste; — 4) obrasti = o. se, sich bestauden, Mur.; sich bewachsen: drevo je obraslo, vzhŠt.; s travo obrasti, sich mit Gras bedecken, Dalm.; part. perf. pass. nav. obraščen; obrasten, nk.
2728. obráščati, -am, vb. impf. ad obrasti; 1) umwachsen; bršljan deblo obrašča; — 2) bewachsen; trava obrašča grob; — o. se, sich bewachsen, (sich bestauden, sich mit Gras bedecken, Federn, Haare bekommen); — drevesa se obraščajo, die Bäume beholzen sich, Cig.; — 3) o. se, verwachsen, sich vernarben.
2729. obrȃt, m. 1) die Umkehrung, Cig. (T.); die Umkehr, Cig., Jan., Cig. (T.); die Umdrehung, Cig. (T.), C.; čas obrata, die Umdrehungszeit, Cig. (T.); — na obrat, auf einmal, flugs; Z., vzhŠt.- C.; — 2) die Schwenkung, Cig., Jan.; die Wendung, Jan., Cig. (T.), DZ.; solnčni obrat, die Sonnenwende, Jan.; — der Umschwung, C.; die Peripetie (im Drama), Cig. (T.); igra pride na obrat, Levst. (Zb. sp.); — 3) der Umsatz (von Geld), Cig. (T.); der Verkehr, Bes.; der Betrieb, DZ.; železnocestni o., der Eisenbahnbetrieb, DZ.; obratu izročiti železnice, die Eisenbahn in Betrieb setzen, DZ.; — 4) die Redewendung: o. v govorjenju, Cig. (T.); besede in obrati, Cv.; — umetni o., der Kunstgriff, Jan.
2730. obráti, -bérem, vb. pf. 1) abklauben, abpflücken, abnehmen; o. sadje, listje, smolo, gosenice; o. meso s kosti; — 2) beklauben, bepflücken: o. trto, drevo; kost o., ein Bein abknabbern; — vse hiše o., alle Häuser abbetteln, Cig.; aussacken, ausziehen; o. koga pri igri; — 3) o. koga, jemanden ausschelten, ausputzen, Cig., Jan., M.; — 4) verhexen, M.; o. otroka: obran otrok, kateremu je kaka baba naredila, da je izgubilo zdravje in rdečo barvo, katero dotična čarovnica sama dobi, Št.- Pjk. (Črt. 127.); — 5) = nabrati, falten, C.
2731. obrȃtnik, m. der Wendekreis, C., Sen. (Fiz.).
2732. obravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) ebnen, Mur.; — 2) zurecht machen, gut machen: vse škode o.; Dalm.; z dobrim o., in Güte abthun, Z., o. stavek, den Redesatz abrunden, Cig.; — otroke o., die Kinder zum Anstand und zu guten Sitten auferziehen, Cig.; — abhandeln, in Ordnung bringen: o. zapuščino, die Verlassenschaftsabhandlung zum Abschlusse bringen, Cig.; — 3) žito o., das Getreide durch Reitern reinigen, aussieben.
2733. obràz, -ráza, m. 1) das Antlitz, das Gesicht; gledati koga v o.; povedati komu kaj v o.; na obrazu se mu bere, man kann es in seinem Gesichte lesen; — die Miene; s kislim obrazom, mit saurer Miene; govor z obrazom, die Mienensprache, Cig. (T.); o. potajiti, sich verstellen, C.; — die Physiognomie, Cig., Jan., nk.; — 2) das Bildnis, das Porträt, die Abbildung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; pred svetim obrazom, Guts. (Res.); obrazi trdnjav, Vod. (Izb. sp.); — das Bild: prvotni o., das Urbild, Cig., Jan.; o. iz življenja, ein Lebensbild, Jan.; — 3) die Form, die Gestalt, Mur., Jan.; telesni o., die Körpergestalt, C.; — das Muster, Mur., Cig.; — 4) der Vorwand: pod takšnim obrazom, pod obrazom pravice, C.; — der Schein: hudobo pod obraz prijaznosti skriti, Jap. (Prid.).
2734. obrázən, -zna, adj. 1) Gesichts-: obrȃzne poteze, die Gesichtszüge, nk.; — 2) Porträt-, Bild-, Cig., Jan.; — bildend: obrazne umetelnosti, bildende Künste, Cig. (T.), Navr. (Let.); — bildsam: obrazna tvarina, plastischer Stoff, Cig. (T.); — = slikovit, malerisch, SlN.; — 3) = v podobi rečen, prenesen, bildlich, figürlich, tropisch, Cig., Jan.
2735. 1. obredíti, -ím, vb. pf. 1) in Ordnung bringen, fertig machen, C.; — 2) o. koga, communicieren, abspeisen, vzhŠt.- C., Mik., Npes.-Vraz; — 3) o. se, an die Reihe kommen: to se ponavlja več kot tridesetkrat, predno se obredijo vsi uradniki, Erj. (Izb. sp.); — 4) = obravnati, das Getreide durch Reitern reinigen, Savinska dol.
2736. obrę́jati, -am, vb. impf. ad 1. obrediti; 1) das Altarssacrament spenden, communicieren, abspeisen, vzhŠt.- C., Mik.; — 2) = obravnavati: žito o., Savinska dol.
2737. obrę́klost, f. die Aufgedunsenheit: pren. die Schwulstigkeit, (obraklost) Mur., Cig.
2738. obrę́kniti, -brę̑knem, vb. pf. schwellen, aufdunsen, Cig., Jan.
2739. obrẹ̑st, f. 1) der Vortheil, der Gewinn, Meg., Guts., Cig., Jan., C., Krelj- M.; veliko o. imeti od česa, Dalm.; dosti obresti najti, Kast.; — 2) der Zins, die Zinsen, Dict., Cig., Jan.; z obrestjo izterjati, Trub.; krivična o., der Wucherzins, Cig.; na obresti dati, verzinsen, C.; v o., z obrestjo posojevati, brez obresti posoditi, Ravn.- Valj. (Rad); nazaj dobiti svoje z obrestjo, Jap.- Valj. (Rad); nav. pl. obresti, die Zinsen, die Interessen, V.-Cig., Jan., nk.; zamudne obresti, Verzugszinsen, Cig., Jan., DZ.; obrestne obresti, die Zinseszinsen, Cig., Cel. (Ar.); — 3) der Finderlohn, Tolm.; — 4) o. iskati, Ursache zum Streit suchen, Händel suchen, Dol.- Cig., M., BlKr.; kaj obresti iščeš? = kaj iščeš prepira in zdražbe ter s tem sebi leskove masti (palice)? Lašče- Erj. (Torb.).
2740. obrẹ́stən, -stna, adj. 1) Zins-, Zinsen-, Interessen-, Cig., Jan., nk.; obrẹ̑stni zastanki, Interessenausstände, Jan.; obrestna mera, der Zinsfuß, Cig. (T.); — 2) verzinslich, Cig., Jan.; — 3) zanksüchtig, Cig., Ravn.; tako je obresten! rad kak prepir napravi, Gor.; ( prim. obrest 4)).
2741. obrẹstováti, -ȗjem, vb. impf. verzinsen, o. se, sich verzinsen, C., nk.
2742. 1. obrı̑s, m. 1) der Abstrich beim Getreidemessen, C.; — 2) der Windzug: hiša je na obrisu, C.; — prim. brisati.
2743. obŕniti, -nem, vb. pf. 1) umwenden, umkehren; voz o., den Wagen umkehren; obrniti, mit Wagen und Zugvieh umkehren; obrni! pojdemo nazaj; živinče o. (na paši, kadar hoče v škodo); o. seno. umharken (o sušilu); o. kaj na robe, naopak, verkehren; hrbet o. komu, jemandem den Rücken kehren; — o. se, sich umkehren, sich umwenden; sich umdrehen: kolo se je trikrat obrnilo, das Rad that drei Umgänge; — 2) wenden: na levo, na desno o.; oči o. proti nebu; o. se, sich wenden; o. se na kako stran; obrnjen v kako mer ( math.), gerichtet, Cig. (T.); — na se o. kaj, auf sich beziehen, Cig.; — vse je obrnjeno na to, alles zielt dahin; drugače se o., eine andere Richtung nehmen; — na se o. oči vsega ljudstva, aller Augen an sich ziehen, Cig.; — lenken: vse k dobremu o.; — besedo na kaj o., das Gespräch auf einen Gegenstand lenken, Cig.; — o. se, eine Wendung nehmen: na dobro, na boljše se o.; — o. se, sich mit einem Anliegen wenden, seine Zuflucht nehmen: kam se hočem o.? o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; o. se na koga za svet, sich an jemanden um Rath wenden, Cig.; — 3) anwenden: dobro o. denar, čas; v prid o. kaj, nutzbar machen, Cig.; na svoj hasek obrniti, ogr.; o. kako reč v (na) kaj, von einer Sache zu einem Zwecke Anwendung machen, sie zu etwas verwenden; veliko denarja obrniti na cerkvene posode, viel Geld auf kirchliche Gefäße verwenden, Burg.; — 4) verfahren: tako bi bil prav obrnil s hudobnimi angeli, Bas.
2744. obrǫ́biti, -im, vb. pf. 1) umsäumen, verbrämen, einfassen; — 2) behacken, behauen: les o. (= obdelati), C.
2745. obrǫ̑č, m. der Reif; lesen, železen o.; obroče nabiti na posodo; obroče pritrditi; — die Radschiene: potač je z obroči okovan, ogr.- C.; — der untere Theil des Siebrandes, der Umschweif, Cig.
2746. obrǫ̑čast, adj. reifartig, ringförmig; obročast solnčni mrak, ringförmige Sonnenfinsternis, Sen. (Fiz.).
2747. 2. obróditi, -brǫ́dim, vb. pf. beschmutzen ( z. B. durch Verschütten von Speisen), Jan., vzhŠt.- C., Savinska dol.; otrok je od mleka ves obrojen, SlGor.
2748. obròk, -rǫ́ka, m. 1) die Verleumdung, Mik.; krivi obroki, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); napolnil je te kraje z neverjetnimi obroki o rimskem dvoru, Cv.; — ein böses Gerücht, M.; obrok na-te leti, Z.; — 2) der bestimmte Speisenantheil, das Deputat, die Portion, Cig., Jan., Habd.- Mik., ogr.- Valj. (Rad); dekli moko dajati brez obroka, mesa za tri obroke, BlKr.- M.; on je večjega obroka, er braucht eine größere Portion, BlKr.- Levst. (Rok.); — der Futterantheil, die Fourageportion, Cig., Jan., C., M.; z enim obrokom štiri milje daleč se peljati, Cig.; — das Mahl, die Mahlzeit, Cig., C., kajk.- Mik.; — die Rate, Cig. (T.), DZ.; na obroke, ratenweise, Jan. (H.); = v obrokih, Cig.; — 3) das Ausbedungene, die Bedingung, C.; — 4) = rok, die Frist, der Termin, Mur., Cig., Jan.; po obrokih, fristweise, Cig., Jan.
2749. obŕsniti se, -bȓsnem se, vb. pf. = popraviti se: živina se obrsne (= odebeli), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. brsen, brsten.
2750. obȓta, f. 1) die Wende: četrt, pol obrte, Telov.; — 2) die umgekehrte Naht ("črevljar mej šivanjem ženski črevelj [šolin] obrne na robe, da pride notranja, rjava stran venkaj, a kadar je delo gotovo, obrne ga zopet nazaj, da je črno usnje zunaj"), Kras, Senožeče, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.), Štrek.; na obrto šivati, Z.
2751. obrtnı̑ja, f. = obrt, das Gewerbe, Cig., Jan., nk.; — = obrtstvo, das Gewerbewesen, nk.
2752. obrtnı̑ški, adj. die Gewerbsleute betreffend, Gewerbe-, Industrie-: obrtniška bratovščina, die Gewerbegenossenschaft, Cig.; = obrtniška zadruga, nk.; trgovske in obrtniške zbornice, Levst. (Nauk); obrtniško sodišče, DZ.; po obrtniško, gewerbsmäßig, Cig. (T.).
2753. obȓtstvọ, n. das Gewerbewesen, die Industrie, Jan., nk.
2754. obsę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) umfangen, Mur., Cig., Jan.; o. koga črez život, einen um den Leib fassen, Cig.; — herumlangen, Cig.; — 2) in sich fassen, begreifen, Cig., Jan., Cig. (T.); — zusammenfassen, Cig., Jan., Cig. (T.).
2755. obsę̑denəc, -nca, m. 1) der Belagerte, Cig.; — 2) der Besessene, Mur., Cig., Ravn.- Valj. (Rad).
2756. obsę̑denost, f. die Besessenheit, Mur., Cig.
2757. obsę́gati, -am, vb. impf. ad obseči; 1) umfangen, umfassen; herumlangen, Cig.; — 2) in sich fassen, enthalten, begreifen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 3) abziehen: o. britvo na kamenu, na jermenu, BlKr.
2758. obsẹ̑ja, f. die Besessenheit, M.
2759. obsẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) sich niederlassen: ptica na boriču obsede, C.; — 2) sich um jemanden herumsetzen, umsitzen: o. koga, Cig.; — belagern, Cig., Jan., nk.; — 3) besetzen, Mur.; mesto z vojaki o., Cig.; — befallen: groza obsede ljudi, Vrt.; hudi duh ga je obsedel, Cig.; obseden, besessen; — obsede me, es wird mir übel, C.
2760. 1. obsẹ́vati, -am, vb. impf. ad obsejati; besäen; njive o.; bestreuen: repo z apnom obsevajo, kadar jo gosenice jejo, jvzhŠt.
2761. obsę́žən, -žna, adj. umfangreich, umfassend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., M., nk.
2762. obsíniti, -sı̑nem, vb. pf. = obseniti, bescheinen, Mik.
2763. obstáti, I. -stojím, vb. pf. 1) o. koga, sich um jemanden stellen, ihn umgeben, Jarn., Mur.; pogl. obstopiti; — 2) stehen bleiben, stille halten; krogla ne obstoji rada na mizi; pred njegovim pragom obstoji, Ravn.; zvezda nad hišo obstoji, Ravn.: in der stehenden Stellung verbleiben: mi stojimo in podperani obstojimo, ogr.- Valj. (Rad); beharren: o. do konca, Trub., Kast. i. dr.; o. v malovrednosti, v grehih, v zahvalnosti, kajk.- Valj. (Rad); ne o. dolgo v dobrem stališu, kajk.- Valj. (Rad); — bestehen, (eine Probe, eine Prüfung) aushalten: o. pri poskušnji, Cig.; o. pri izpraševanju, Vrtov.; o. na preskušnji, Cig., DZ.; neverni ne obstojijo v sodbi, ogr.- Valj. (Rad); — 3) "gestehen", Jarn., Jan.; (po nem.); — 4) vb. impf. "bestehen"; o. iz česa, o. v čem; (po nem.); — II. stȃnem, vb. pf. 1) stehen bleiben; ona obstane na mestu, Jurč.; voz obstane pred gostilnico, Erj. (Izb. sp.); pesek nju zapelja do kupa drv in ondi obstane, kajk.- Valj. (Rad); — verharren, beharren, Mur.; židovi v svoji hmanjoči i tvrdokornosti obstanejo, kajk.- Valj. (Rad); nikjer ne obstaneš, nirgends harrest du aus, Z.; — bestehen: za "soldake" (= soldate) obstanejo, sie werden bei der Assentierung tauglich befunden, ogr.- Valj. (Rad); — 2) "gestehen"; (po nem.).
2764. obsúniti se, -sȗnem se, vb. pf. sich überessen, C.
2765. obšáčiti, -im, vb. pf. mit der Faust (šaka) umfassen, C.
2766. obšíti, -šı̑jem, vb. pf. 1) umnähen; — (ein Kleid) verbrämen, bordieren, mit Tressen besetzen, Cig., Jan.; — 2) benähen, ausnähen, Cig., Jan.; übernähen, Mur.; sticken, Mur.
2767. obtòk, -tǫ́ka, m. 1) der Kreislauf, die Circulation, Cig. (T.); krvni o., der Blutkreislauf, Erj. (Som.); — 2) das Umfließen, der Umfluss, Cig.; — 3) die Beströmung, Cig.; — 4) die Fransen, Valj. (Rad).
2768. obtŕgati, -tȓgam, vb. pf. ringsum abpflücken, ablesen, Cig., Jan.; listje z drevesa o., Cig.; — o. drevo, den Baum abpflücken, Cig.
2769. obtrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad obtrgati; abpflücken, ablesen, Cig., Jan.
2770. obúhəł, -hla, adj. angeschwollen, aufgedunsen, Z., C.
2771. obzóbati, -zǫ́bljem, vb. pf. ringsum (die Beeren u. dgl.) abessen: grozd o.
2772. obzrę́ti, -zrèm, vb. pf. mit dem Blicke umfassen, überschauen, Z.
2773. obžı̑rati, -am, vb. impf. ad obžreti, befressen, Cig.; — o. koga, jemandem Übles nachreden, Jan. (H.).
2774. obžrẹ́ti, -žrèm, vb. pf. befressen, Cig.
2775. ocẹdíti, -ím, vb. pf. abseihen: o. grah, das Wasser von den Erbsen abrinnen lassen, Cig.; — = precediti, durch Seihen reinigen, ausseihen, Cig.; filtrieren, Cig. (T.); — o. se, durch langsames Abrinnen von einer Flüssigkeit befreit werden; povezniti škaf, da se ocedi.
2776. ocẹ́jati, -am, vb. impf. ad ocediti; abseihen; von einem Gegenstande eine Flüssigkeit allmählich abrinnen lassen; o. se, durch langsames Abrinnen von einer Flüssigkeit befreit werden; posoda se oceja; nebo se po malem oceja, es regnet kleinweise, Slom.; — o. se, langsam abrinnen: studenčki se ocejajo v potok, Glas.; sveča se oceja, das Licht fließt, Jan.
2777. ocẹnjevȃvəc, -vca, m. der Kritiker, der Recensent, nk.
2778. ocímiti, -cı̑mim, vb. pf. o. trte, Reben im Sturzgraben zum Keimen bringen, C.; — o. se, zu sprossen anfangen, Z., C.
2779. ocmokáti, -ȃm, vb. pf. 1) beklecksen, beschmeißen, Cig.; — 2) abschmatzen.
2780. ocvı̑rati, -am, vb. impf. ad ocvreti; im Fett backen; Dal bi vsega, kar se v loncu kuha, Kar se peče in ocvira, Levst. (Zb. sp.); — (den Speck) zerlassen, Mur., Danj.- Mik.
2781. ocvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. im Fett backen, abkröschen; ocvrto meso; ocvrti piščanci; ocvrti jabolčni krhlji, Cig.; — (das Fett, den Speck) zerlassen, Mur.
2782. 1. ọ̑čən, -čna, adj. = očesen, Jan., C.
2783. očenàš, -náša, m. 1) das Vaterunser; — 2) das Paternoster, der Rosenkranz, Notr.- M., Z., Ist..
2784. očenȃšək, -ška, m. dem. očenaš; — tudi: das Paternoster, der Rosenkranz, BlKr.- M.
2785. očı̑tar, -rja, m. der Kritikaster, Cig. (T.); der Glossenmacher, Cig., Preš.
2786. očı̑tək, -tka, m. der Vorwurf, die Ausstellung, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Bes., Nov., Let.; storjeni očitki, die gemachten Einwendungen, Levst. (Pril.); o. izreči, bemängeln, Levst. (Nauk); očitke požirati, Vorwürfe hinnehmen müssen, Levst. (Zb. sp.).
2787. očr̀t, -čŕta, m. der Umriss, die Contour, Cig. (T.), C.; koščeni očrti pri očesu, Zv.; — der Abriss, Cig., Jan.; — eine übersichtliche Darstellung: krajepisen očrt, Levst. (Nauk); očrt potovanja, eine Reiseskizze, Cig.
2788. očŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) umstricheln, Cig.; — durch Striche, Linien abgrenzen, C.; — contourieren, skizzieren, Cig., Jan., Cig. (T.); — umschreiben: krogu očrtan mnogokotnik, Cel. (Geom.); — 2) mit Rissen versehen, bekratzen: drevo o., Cig.
2789. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
2790. odbíjanje, n. das Wegschlagen, M.; — das Zurückschlagen: o. žarkov, die Reflexion der Strahlen, Cig.; — das Zurückweisen, die Protestation, Cig.
2791. odbíjati, -am, vb. impf. ad odbiti; 1) wegschlagen, abschlagen; z betičem rudo o., Erz hauen, Cig.; — od cene o., rabattieren, Cig.; — (Bittenden) etwas abschlagen; — hindern: o. od dela, opravki so me odbijali, da nisem mogel priti, BlKr.- M.; — 2) zurückschlagen; sovražnike, sovražne napade o., Cig.; parieren, Jan.; krivico od sebe o., die Schuld von sich schieben, Cig.; — žarke, svetlobo, glas o., reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); — o. se od česa, von einem Gegenstande reflectiert werden, Žnid.; — o. prošnje, zurückweisen, Cig.; o. darilo, nicht annehmen wollen, Cig.; — 3) entnageln, entschlagen (odbija se, kar je zabito); kišto o., čep, ki je v sod zabit, o.
2792. odbiralíšče, n. der Assentplatz (für Pferde), DZ.
2793. odbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad odbrati; auslesen und absondern, aussondern, sichten, sortieren.
2794. odbı̑rək, -rka, m. was ausgeschossen wurde, die Ausschussware, der Schofel, pos. pl. odbirki, Cig., Jan., M., C.
2795. odbı̑tək, -tka, m. der Abschlag, der Abzug im Rechnungswesen, Cig., Jan., Nov.; plačevanje na o., Abschlagszahlungen, Cig.; — der Disconto, der Rabatt, Cig., Jan., Cel. (Ar.); pod o. kupovati in prodajati, escomptieren, DZ.
2796. odbíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) durch einen Schlag trennen, wegschlagen, abstoßen; kipu roko o.; o. si roge; — ab-, wegstoßen, Cig.; o. koga, jemanden loswerden, C.; — verhindern: kaj te je od tega dela odbilo? BlKr.- M.; — in Abzug oder Abschlag bringen, Cig., Jan.; odbivši dva odstotka, nach Abschlag von 2%, Cig.; od kupa o., vom Preise abhandeln, Str.; — 2) aufhören zu schlagen: ura je dvanajst odbila; odbije tudi njegova ura, auch seine Stunde wird schlagen, Cig.; — 3) abprellen, reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); odbita svetloba, Reflexionslicht, Cig. (T.); o. se, abprallen, Cig.; reflectiert werden, Jan. (H.); — den Schlag erwidern, zurückschlagen, sovražnika, silo s silo o., Cig.; o. naskok, den Angriff abwehren, Šol.; udarec o., parieren, Cig., Jan.; o. sum od sebe, den Verdacht von sich ablenken, Cig.; — abschlagen: o. prošnjo, Cig., Jan.; ausschlagen, o. ponudbo, Cig., Jan.; o. komu kaj, jemanden zurückweisen, Cig.; — 4) o. kar je zabito: durch Schlagen öffnen: o. pokrov zaboju, eine Kiste entnageln, Cig.; o. veho sodu, ein Fass aufspunden, Cig.
2797. odbòj, -bója, m. der Widerschlag, der Rückstoß, der Abprall, Cig., Jan.; die Abstoßung, Cig. (T.), C.; — die Reflexion ( phys.), Cig. (T.), C.; popolni o., totale Reflexion, Sen. (Fiz.), Žnid.; — die Abwehr, der Widerstand, Jan., C., DZ.; zveza za boj in o., Schutz- und Trutzbündnis, Cig. (T.); naskoki in odboji, LjZv.
2798. odbráti, -bérem, vb. pf. auslesen und absondern; kar je boljšega, za-se odbere; — ausersehen, auserwählen, Cig.; delegieren, designieren, Cig.; — ausmustern, ausscheiden, Mur., Cig., Jan.
2799. odbúriti, -im, vb. pf. stürmend sich entfernen, davon tosen, Bes.
2800. odcẹdíti, -ím, vb. pf. kleinweise abrinnen lassen, abseihen; vodo o. od česa, Cig.; — o. se, langsam abrinnen: povezniti škaf, da se odcedi voda.

   2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani