sen (2.272-2.371)

2272. mravlják, m. = mravljinčar, der Ameisenfresser, ogr.- C.
2273. mravljı̑nčar, -rja, m. 1) der Ameisenfresser (myrmecophaga jubata), C., Erj. (Ž.); — 2) = legen, der Ziegenmelker, die Nachtschwalbe (caprimulgus europaeus), Cig., Jan., C.; = pikčasti m., Vrt.
2274. mravljı̑nčevəc, -vca, m. der Ameisengeist, Cig.
2275. mravljı̑nčji, adj. 1) Ameisen-, Cig., Jan.; mravljinčja dela, Levst. (Zb. sp.); — 2) mravljinčje noge, das Kribbeln in den Füßen, Ig (Dol.).
2276. mravljı̑njak, m. = mravljišče, der Ameisenhaufen, Mur., Cig., Jan., C., Št., kajk.- Valj. (Rad); (-ják), Valj. (Rad).
2277. mravljı̑nji, adj. Ameisen-; mravljinja jajca.
2278. mravljı̑nski, adj. Ameisen-, M.; — mravljinsko priden, fleißig wie eine Ameise, SlN.
2279. mravljíšče, n. der Ameisenhaufen; ( fig.) m. pregrešnih želj, Slom.- C.
2280. mravodèr, -dę́ra, m. der Ameisenlöwe (myrmecoleon formicarius), Erj. (Ž.).
2281. mravojẹ̀d, -jẹ́da, m. drozeg mravojed, die Ameisendrossel, Cig.
2282. mravožèr, -žę́ra, m. ein Ameisen fressendes Thier, der Ameisenfresser, Cig.
2283. mrȃvski, adj. = mravljinji: m. cvet, der Ameisengeist, Vrt.; mravska kislina, die Ameisensäure, Cig. (T.).
2284. mráziti, mrȃzim, vb. impf. 1) mrazi, es kaltet, Cig., LjZv.; mrazi me, es fröstelt mich, ich empfinde Frost; m. ga je jelo, es überfiel ihn ein Fieberfrost, Cig.; — mrazi se, es wird kalt, es kältet aus, Cig.; — 2) m. koga, verhasst, verächtlich machen, Cig., Jan., ogr.- C.; obrekovavci me mrazijo pri Vas, Levst. (Zb. sp.); vsakteri sam sebi vse svoje življenje mrazi, ostudno in ostro dela, Krelj; — verfeinden: dva draga m., Prip.- Mik.; — 3) m. koga, jemanden anfeinden, ihm grollen, Jan.; hassen, ogr.- C.
2285. mrcinojẹ́dən, -dna, adj. aasfressend, Cig.
2286. mŕčnost, f. mürrisches Wesen, der Missmuth, Mur.
2287. mȓdati, -am, vb. impf. 1) hin und her bewegen, Cig., Mik.; den Steiß hin und her bewegen (vom Federvieh), Cig.; z zadnjo oplatjo gibati (pri hoji), C., Ig (Dol.); z repom m., wedeln, Mur.; z nosom m., die Nase rümpfen, Dict., Mur., Cig., Krelj, Dol.; z usti m., den Mund aufwerfen, Dalm.; ungeschickt und mit Grimassen essen, C.; — z usti gibati a ne govoriti, Notr.; — mrdati, das Gesicht verziehen, Jan., C., M.; m. se, Grimassen schneiden, Jan.; — 2) sich begatten, C., Trst. (Let.).
2288. mŕdavəc, -vca, m. der Nasenrümpfer, Jan.
2289. mrdȃvsati, -am, vb. impf. wie ein Hase essen, C.
2290. mrdȗn, m. der Nasenrümpfer, Jan.
2291. mrẹ̑žnica, f. 1) mreža, v kateri nosijo seno, listje, slamo, Dol.; das Heu-, Laubnetz, Cig.; — 2) die Netzhaut des Auges, Cig. (T.), Erj. (Som.), Žnid., Sen. (Fiz.).
2292. mrgǫ́diti se, -ǫ̑dim se, vb. impf. Grimassen schneiden, schmollen, Cig.
2293. mrhojẹ̀d, -jẹ́da, adj. aasfressend, Cig.; mrhojedi jastreb, Erj. (Izb. sp.).
2294. mrhojẹ́dən, -dna, adj. aasfressend, Cig., Jan.; mrhojẹ̑dna ptica, der Aasvogel, Cig.; mrhojedna muha, die Aasfliege, Jan.
2295. mrhožŕtən, -tna, adj. aasfressend, Cig., Jan.
2296. mȓkàk, adj. = markak, marikak, ausgelassen, Jan., Mur.
2297. 2. mŕkniti, mȓknem, vb. pf. einen Murrlaut vernehmen lassen, mucksen, C.
2298. mrlẹ́za, f. počasen in mrtev človek, Dol.
2299. mrlízgati, -am, vb. impf. 1) = mrlezgati, langsam, ohne Lust, wählerisch essen, Jarn., C., Dol.; — 2) mit dem Wasser plätschern ("pritscheln"), Mur., Cig.
2300. 1. mŕsiti, -im, vb. impf. 1) durch Fleischgenuss die Faste brechen, Dol.- Cig., C., BlKr.; mrsila sem, Svet. (Rok.); übhpt. Fleisch genießen, C., Mik.; — an einem Fasttage die Nüchternheit brechen, Fr.- C.; m. se = mrsiti, Fleischspeisen genießen, die Faste brechen, Mik., Dol.; — m. se, sich letzen, Ip.- Mik.; — 2) m. se, sich mit einem Weibe abgeben, caressieren, Hal.- C.; — läufig sein (o kobili), C.; (o zajcih), Pohl.- C.; — 3) verwirren; lase m., Fr.- C.; (tudi hs.).
2301. mršenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) summen, rauschen, tosen (o mnozih nejasno, nerazločno govorečih ljudeh), C.; — 2) wimmeln, C.; — nam. mrščeneti?, prim. hs. mrštati, -im, knurren.
2302. mŕšiti, -im, vb. impf. 1) zausen, in Unordnung bringen: lase m., Cig., Jan., SlGor., Fr.- C.; niti m., SlGor., Fr.- C.; — 2) faulenzen: bomo li mršili ali lenjarili? SlN.; prim. mršast.
2303. mŕtəv, -tva, adj. 1) za žive in mrtve moliti; — do mrtvega, zu Tode; do mrtvega raniti, pretepsti koga; zá-mrtvọ obležati, wie todt liegen bleiben, Lašče- Levst. (Nauk); — 2) unempfindlich; mrtva roka, mrtvi prsti; mrtva kost, das Ueberbein, Mur.; — ohne Lebhaftigkeit, träge; m. človek; — 3) ohne Glut; mrtev pepel, ogelj, ogorek; — nicht brennend: mrtva kopriva, die Taubnessel; — 4) keinen Nutzen bringend: mrtva zemlja, die tiefliegende, weniger fruchtbare Erde; — mrtev denar, keine Zinsen tragend; v mrtev kup, spottbillig, Ročinj- Erj. (Torb.); — 5) ves m. biti na kaj, leidenschaftlich nach etwas verlangen, gierig sein; ves m. biti na denar, na kako jed; ves mrtev je na ženske, Jurč., Dol.; versessen: m. na tožbe, Levst. (Zb. sp.); — 6) v mrtvo ime tajiti, ganz und gar ableugnen, Ig (Dol.).
2304. mŕva, f. 1) ein Bisschen; m. moke, soli, kruha; m. časa, ein Weilchen, ein Augenblick, Cig., C.; mrva do mrve, gänzlich, C.; mrve = senen drobir, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); mrve, die Sägespäne, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) das Heu, Mur., Cig., C., Kr.; — 3) ovčje ime: majhna in drobna ovca, Kanin- Erj. (Torb.).
2305. mrvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) bröckeln, verkrümeln, Jan. (H.); stückchenweise essen, Jan. (H.); — 2) mrviči = mršči ( prim. mrščati), Vod. (Izb. sp.).
2306. mrvíkati, -am, vb. impf. stückchenweise essen, Jan. (H.).
2307. mȓvnat, adj. = senen: mrvnate grablje, Svet. (Rok.).
2308. mrzíti, -ím, vb. impf. 1) = mrzeti, ekeln, Mik.; — 2) hassen: m. koga, Svet. (Rok.); jemandem gram sein, Jan. (H.).
2309. mržénje, n. das Hassen, kajk.- Valj. (Rad).
2310. mȗdra, f. eine verwachsene Stelle im Weingarten, Pozruk ( Št.)- Kres.
2311. múha, f. 1) die Fliege; siten, kakor muha; hišna m., die Stubenfliege (musca domestica), mesarska m., die Fleischfliege (m. vomitoria), zlata m., die Goldfliege (m. Caesar), Erj. (Ž.); mrhojeda m., die Aasfliege (m. cadaverina), mrtvaška m., die Leichenfliege (sarcophaga mortuorum), m. sirovka, die Käsefliege (piophila casei), Erj. (Z.); španjska m. = priščnjak; konjska m., die Pferdefliege, Cig.; = podrepna m., muha, ki živini pod rep sili; — 2) die Fliege, das Korn am Schießgewehre; vzeti, dejati kaj na muho, auf das Korn fassen o. nehmen, Cig.; na muhi imeti, auf dem Korn haben, Cig.; — 3) das Reben- oder Obstauge, C.; — 4) die Flocke: bele muhe, C.; — 5) das Pendel bei der Uhr, Lašče- Levst. (M.); poženi muho, da bo šla ura, Bes.; — 6) slepa muha: neka igra, ki se drugod imenuje "slepa miš", Kras- Erj. (Torb.); — 7) imeti muho, ein Räuschchen haben, angestochen sein, Cig.; — 8) die Grille, die Laune; imeti muhe; = pasti muhe, Mur.- Cig.; = muhe loviti; — muhe v glavi imeti, listig, tückisch sein, C., Z.; — človek poln muh; glava polna visokih muh (voll Einbildung), C.
2312. muhálọ, n. 1) der Fliegenwedel, Mur., Cig., Jan.; — 2) eine Art Kreuzkraut (senecio nemorensis), Josch.
2313. mȗhič, m. das Riedgras, die Segge (carex); Cig., Jan., C.; — ein Gras, dessen Aehre der Hirse ähnlich ist, BlKr.; das Hirsengras (milium effusum), Z.
2314. mújav, adj. m. človek, kateremu so gornje ustnice razklane ali izjedene, (mit Hasenlippen), jvzhŠt.; — prim. mojast.
2315. múkavəc, -vca, m. die Unke (bombinator igneus), Tolm.- Erj. (Torb.); — severnoamerikanski m., der Ochsenfrosch (rana mugiens), Erj. (Ž.).
2316. 2. múlica, f. 1) der Weizen ohne Grannen, C.; — 2) orehov in leskov cvet, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 3) die Maßlieb, das Tausendschön (bellis perennis), C.; — 4) = klobasa, pos. krvavica, die Blutwurst, Hip. (Orb.), Notr.- Cig., Jan., M., Štrek., DZ., Cirk.- Baud.; = klobasa jetrnica ali krvavica, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) cucelj, ki se vtakne detetu v usta, Notr.- Erj. (Torb.).
2317. 1. múliti, -im, vb. impf. 1) abstumpfen: m. kamen, dem Steine die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; m. drevo, den Baum des Gipfels berauben, Cig.; — m. se, die Ohren zurückschlagen (o konju): konj se muli, kadar hoče ugrizniti, C.; — 2) Laub abstreifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — reiben: roke si od mraza m., C.; streicheln, liebkosen, C.; — m. se komu, schmeicheln, Mariborska ok.- C., Z.; m. se okoli koga: pes se muli okoli gospodarja, Št.- Cig.; mačka se muli okoli človeka, Celjska ok.; — 3) ausraufen, jäten (im Weinberge), Cig., Jan., BlKr.; vinograde m., Cig.; pred trgatvijo še po vinogradu mulijo, t. j. travo trebijo ali plevejo, Dol.; po trtju travo m., BlKr.; — 4) grasen, weiden; krave mulijo (travo); krave mulijo po travi, Ravn.
2318. muljȃtəv, -tve, f. das Abbrechen der unnützen Rebensprossen, C.; das Ausjäten oder Aushacken des Grases und Unkrautes in Weingärten, Cig.
2319. muljȃva, f. 1) abgestreiftes Laub, Z.; das Laubfutter, C.; — 2) = namuljena mlada trava, Lašče- Levst. (M.); das Jätgras, Cig., Jan., C.; grünes Futter, Jan.; tečna m., Zv.; Srnica mlada, nedolžna se pase, Kder v senci mehka muljava rase, Levst. (Zb. sp.); — 3) der Grasplatz, die Weide, Cig., Jan., C.; z drobnico so odete muljave, Ravn.; — 4) der Knöterich (polygonum), Cig., Jan., C.; prim. 2. moljava.
2320. múljenje, n. 1) das Abstreifen (des Laubes); — 2) das Jäten; — 3) das Grasen; — 4) das Schmeicheln, Cig.; prim. 1. muliti.
2321. múntəlj, -tlja, (-təljna), m. die Handhabe am Sensenstiel, C., ogr.- Valj. (Rad).
2322. murȃva, f. 1) mehka trava, rastoča okolo hiš in ob cestah, C., Kras, Tolm.- Erj. (Torb.), Gor.; — der Rasenplatz, Jan., Gor.; (tudi: múrava, Jan., KrGora); — 2) feines, dunkelgrünes Raygras, (morȃva) Štrek.; — 3) mȗrava, der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Ben.- Erj. (Torb.).
2323. muravíšče, n. ein schöner, grüner Rasenplatz, C.
2324. múriti se, -im se, vb. impf. die Ohren zurückschlagen (von Pferden), Hal.- C.; den Kopf senken (von Menschen), Hal.- C.; verschmitzt schauen, Hal.- C.; — prim. muliti se.
2325. 2. músa, f. das Maß: dobre muse, gut gemessen, nad Mariborom- C.; ( die Sorte, Jarn., Mur.?); — iz nem. Maß, C. (?).
2326. músati se, -am se, vb. impf. sich mausen, Z., Levst. (Rok.); — iz nem.
2327. mustȃrda, f. der Senf, Mur., C.; — prim. it. mostarda.
2328. 1. mȗšič, m. das Hirsengras (milium), Cig.
2329. múzgati, -am, vb. impf. 1) quetschen, C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; (den Saft) aussaugen, C.; dete muzga namočen kruh ali jabolko, BlKr.; cukrene reči m., Štrek.; — 2) die ganze, unverletzte Rinde von einem frischen Stabe loslösen: vrba se da muzgati, C.; — lešniki se muzgajo t. j. se dajo lahko izrobkati, Gor.; — tudi: muzgáti.
2330. múžiti, -im, vb. impf. 1) die Rinde von den saftigen Zweigen ablösen, ohne sie zu verreißen; m. vrbo, vrba se da m.; — m. se, saftig sein, schälbar sein: vrba se muži, V.-Cig., Dol.; — 2) zerquetschen, C.; grozdje m., ogr.- C.; — etwas Weiches kauen, essen: hruške m., Rez.- C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; — m. si oči, sich die Augen reiben, C.
2331. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
2332. nabezljáti se, -ȃm se, vb. pf. sich müde biesen: krava se je nabezljala.
2333. nabijáč, m. 1) der Lader, der Büchsenspanner, Cig., C.; — 2) kdor posodo nabija, der Binder, C., Z.; — 3) der Ladstock, Navr. (Let.); — 4) der Böttcherschlägel, Cig., Valj. (Rad).
2334. nabírati, -bı̑ram, vb. impf. ad nabrati; 1) sammeln; vse mano nabira, Ravn.; — novince, vojake n., recrutieren, assentieren; n. konje vojakom, Levst. (Nauk); — v sklad n., Beiträge sammeln, Cig.; — n. se, sich ansammeln; ljudje se nabirajo, es kommen immer mehr Leute zusammen; dolgovi se nabirajo; voda se nabira po jamah; — nabirati, ernten: jeli veliko nabiraš? hast du eine reiche Fechsung? Mur.; — n. se, schwären, Mur., C.; roka se mi nabira, die Hand fängt mir an zu schwären, Mur.; — 2) anreihen: bisere na nit n., Mur., Cig.; osnovo n., die Fäden des Aufzuges einlesen, Cig.; — 3) in Falten legen, fälteln: v gube n., Cig.; lice na jok n., ein weinerliches Gesicht machen, Pavl.; — 4) aufs Korn nehmen, C.; — 5) uha komu n., Vorwürfe machen, C.
2335. nablaznẹ́ti se, -ím se, vb. pf. sich satt rasen, LjZv.
2336. nabòr, -bóra, m. 1) vojaški n., die Recrutierung, Jan., C., nk.; v n. klicati, zur Stellung einberufen, Levst. (Nauk); konjski n., die Pferdeassentierung, Levst. (Nauk); — 2) die zusammengebrachten Dinge, die Sammlung, V.-Cig.; — n. biserov, die Perlenschnur, SlN.; n. črnih koral, Jurč.; — 3) etwas Gefaltetes, das Gekröse, Cig.; n. ruha, der Faltenwurf, Cig. (T.); — tudi: nábor, -bóra, Levst. (Nauk).
2337. nabornják, m. das Gekröse (mesenterium), Cig. (T.), Erj. (Z.).
2338. nabráti, -bérem, vb. pf. 1) irgend eine Quantität von einer Sache oder von Dingen zusammenbringen, sammeln, zusammenlesen; šopek cvetlic, veliko sadja n.; letos smo malo ( namr. grozdja) nabrali, die heurige Weinlese ist gering ausgefallen; dosti denarjev n. za pogorelce; n. vojakov, novincev, Truppen anwerben, ausheben, Recruten assentieren; — n. se, in irgend einer Menge zusammenkommen, sich ansammeln; veliko ljudi se je nabralo pred cerkvijo; sich aufsummen; troški, kar se jih je nabralo, die aufgelaufenen Kosten; — 2) anreihen: jagod, biserov na nit n.; — 3) in Falten legen, falten, fälteln; nabran, faltig; nabrano črevo, der Dickdarm, Cig.; nabrano čelo, eine runzelige Stirn; lice, nabrano kakor suha hruška, Levst. (Zb. sp.); — 4) n. se, das Sammeln o. Lesen satt bekommen.
2339. nabrę́kniti, -brę̑knem, vb. pf. anschwellen, aufdunsen, Jan., C., Erj. (Som.); seme nabrekne, Nov.; žile na obrazu mu nabreknejo, Erj. (Izb. sp.).
2340. nabrísati, -brı̑šem, vb. pf. 1) durchwichsen, Zora; besiegen (in einem Process), ins Bockshorn jagen, Polj.; — 2) n. se, sich aufputzen, Z.
2341. nabúčati se, -ím se, vb. pf. sich satt tosen.
2342. nabudláti, -ȃm, vb. pf. füllen (von Speisen), Cig.; z zeljem nabudlan, Cig.; n. klobaso, Z.
2343. nabúhlost, f. die Aufgedunsenheit, Cig.; — die Schwülstigkeit, Jan.; der Bombast, Cig. (T.).
2344. nabúhniti, -bȗhnem, vb. pf. 1) aufdunsen, Cig.; — 2) auftreiben, aufgedunsen machen, Mur.; n. se, aufdunsen, anschwellen, Cig.; — nabuhnjen, aufgedunsen: n. obraz, Cig.; bauschig, Cig.
2345. nabȗhnjenəc, -nca, m. ein aufgedunsener Mensch, Cig.
2346. nabuhováti, -ȗjem, vb. impf. ad nabuhniti; auftreiben, aufgedunsen machen, Mur.
2347. nabúliti se, -im se, vb. pf. aufdunsen: nabuljen, aufgeblasen, Bes.
2348. nacẹdíti, -ím, vb. pf. anseihen, antröpfeln lassen; iz navrtanih dreves si nacediti v kozarec nekoliko soka, LjZv.; — n. se, antröpfeln; iz nagnjenega soda se je še nekoliko kalnega vina nacedilo.
2349. nacvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. in einer gewissen Menge im Fett backen; za pojedino mnogo n.; boba n. za semenj, Polj.
2350. načíniti, -čı̑nim, vb. pf. 1) machen, verfertigen, hervorbringen, C.; verüben: n. prepovedano dejanje, Levst. (Nauk); — verursachen, bewirken, Mur., C.; — 2) n. koga, jemandem einen Possen spielen, Krn- Erj. (Torb.); — verhexen, Cig.
2351. načítati, -am, vb. pf. 1) eine gewisse Menge lesen: napove vam tega toliko, kolikor gospod oča po službi načita iz svoje knjige, Let.; — 2) n. se, sich satt lesen.
2352. načrtílọ, n. = načrt: načrtila železnic, die Traçierung von Eisenbahnen, DZ.
2353. nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
2354. nadẹ̀v, -dẹ́va, m. 1) das Füllsel, die Fülle (bei Speisen, bes. Würsten), Habd.- Mik., Cig., Jan., M., C., Št., BlKr.; — 2) = nadavek 3), Jan.
2355. nadẹ́vanje, n. 1) das Aufladen, Dol.; — 2) die Füllung (von Speisen), Mur., Cig.
2356. nadẹ́vati, -vam, -vljem, I. vb. impf. ad nadeti; 1) daraufthun: predivo na koželj n., M.; aufladen: n. na voz, C.; — auferlegen: dolžnosti, katere nadeva služba, Levst. (Nauk); — 2) Namen beilegen, C.; — 3) anfüllen, Cig.; klobase n., Z.; puško n., laden, Z.; — II. vb. pf. in einer gewissen Menge hin- oder hineinlegen, anstopfen; n. komu pol žepa, poln žep črešenj.
2357. nȃdež, m. das Nageleisen, Goriš.
2358. nadīr, m. der Fersenpunkt, der Fußpunkt, der Nadir, Cig. (T.), Jes.
2359. nadorásti, -rástem, vb. pf. nachwachsen, sich reproducieren, Jan. (H.).
2360. nadǫ́ti se, nadmèm se, vb. pf. aufschwellen, Cig.; sich aufblähen, C.; prsi se mu nadmejo, Zora; nadot, aufgeblasen, Erj. (Torb.); — prim. naduti.
2361. nadpȓsnik, m. die Busenschleife, Cig.
2362. nàdsolı̑nar, -rja, m. der Oberaufseher über das Salzwesen, der Hallgraf, Cig.
2363. nadúliti, -im, vb. pf. 1) aufstülpen, Z.; — 2) n. se auflaufen, sich aufdunsen, C.; — vor Unwillen den Mund spitzen, = dulec (mrdo) napraviti, Fr.- C.; naduljen, mit gespitztem Munde, unwillig, aufgebracht, C.
2364. nadúniti, -dȗnem, vb. pf. aufblähen, Mur.; n. se, sich aufblähen, aufschwellen, Cig.; nadunjen, aufgedunsen, C.; — n. se, sich prahlerisch aufblasen, C.
2365. nadúti, nadmèm, (nadújem, M., ogr.- Valj. [Rad]), vb. pf. aufblähen, M.; n. se, schwellen, Cig.; prsi se mu nadmejo, Bes.; seme se naduje, ogr.- Valj. (Rad); nadut, aufgeblasen, aufgedunsen, Habd.- Mik., Cig., C.; naduta lica, Zora; penasto nadut, schäumig aufgebläht, Erj. (Min.); — nadut, bombastisch, Jan.; prahlerisch, aufgeblasen, ogr.- C., Št.; — prim. nadoti, naduniti; koren: dъm- in du-.
2366. nadȗtost, f. die Aufgedunsenheit, Cig.; — ( fig.) der Bombast, der Schwulst, Cig., Jan., Cig. (T.).
2367. nagájati, -am, vb. impf. ad nagoditi; 1) zufügen: hudo n., Krelj; eno nadlogo za drugo sam sebi nagaja, Dalm.; nesrečo n. komu, C.; — 2) n. komu, jemandem etwas zum Possen (Schabernack) thun, ihn necken, ärgern, vexieren; otroci nagajajo varuhinji, kakor le morejo; delo mi nagaja, die Arbeit geht mir nicht recht vonstatten; krč, kašelj mu nagaja, (belästigt ihn); — 3) = ugajati, nach Wunsch thun, gefällig sein, ogr.- C.; n. željam, Danj.- M.
2368. nagíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad nagniti; 1) neigen; n. glavo, Cig.; kupico n., das Glas öfters an den Mund ansetzen, Mur.; n. se, sich neigen; k jami se n., Trub.; n. se na polom, zum Zusammensturz sich neigen, ZgD.; — n. se na kislo, säuerlich werden, C.; n. se na rdeče, ins Rothe übergehen, C.; — 2) zu bestimmen o. zu bewegen suchen, anleiten, Cig., Dalm., nk.; ne nagiblji mojega srca na kaj hudega, Dalm.; naša srca k sebi nagiblje, Dalm.; — 3) ein wenig biegen, ankrümmen, Cig.; — 4) koso n., die Sense schärfen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.); ( prim. nagnilo).
2369. naglorášč, adj. schnellwachsend, Nov.- C.
2370. nágniti, nágnem, vb. pf. 1) neigen; kupico n.; sod n., kadar že po malem iz njega teče; nagnjeno pisanje, die Cursivschrift, Cig.; n. se h komu, sich zu jemandem neigen; n. se črez zid; — dan se je nagnil; — nagnjen, geneigt ( fig.), Jan.; na nobeno stran nagnjen, unparteiisch, Levst. (Nauk); — n. biti k čemu, inclinieren, Anlage haben, Cig.; natura je na to nagnjena, da, kar misli, to govori, Kast.; — 2) (den Willen) bestimmen, bewegen: n. koga k čemu, na kaj, Cig.; take misli so me nagnile, da ..., Levst. (Nauk); — tudi: nagníti, nágnem, Cv.; — 3) nagniti koso, die Sense schärfen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.); (nágnjiti, Žabče- Erj. [Torb.]; prim. nagnilo).
2371. nagnjáviti, -im, vb. pf. anschoppen, Cig.; n. si kaj v žepe, M.; n. se, sich überessen, Cig.

   1.772 1.872 1.972 2.072 2.172 2.272 2.372 2.472 2.572 2.672  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani