Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

sen (201-300)

  1. hujsən, -sna, adj. = hud: h. pes, kajk.- Valj. (Vest.).
  2. hvalonǫ́sən, -sna, adj. rühmend: hvalonosna beseda, Levst. (Zb. sp.).
  3. istočásən, -sna, adj. gleichzeitig, Cig., Jan., nk.; isochron, Cig. (T.).
  4. izbrísən, -sna, adj. auslöschbar, Jan.
  5. izkúsən, -sna, adj. Experimental-, Cig. (T.); Probe-, Cig., C.; izkȗsni papir, das Probierpapier, das Reagenzpapier, Cig. (T.); — empirisch, Jan.
  6. izpodnebę́sən, -sna, adj. = izpodneben, Cig.
  7. izprǫ́sən, -sna, adj. erbittlich, Cig.
  8. izvẹ́sən, -sna, adj. izvesna pola, der Aushängebogen, Cig., Jan.
  9. jásen, -sę́na, m. = jesen, die Esche (fraxinus excelsior), Kras- Erj. (Torb.).
  10. jásən, -sna, adj. 1) heiter, hell, licht; jasno je, es ist heiteres Wetter; nebo je jasno, kakor ribje oko; jasna noč; jasno oko, ein helles, ungetrübtes Auge; jasno čelo, heitere Stirne, Cig.; — hell (o barvi): jasna barva, Cig., Jan.; jasen v lice, jasnega obraza, blass, schlecht aussehend, Z., Lašče- Levst. (M.); ves bled in jasen, LjZv.; — jasen gozd, gelichteter Wald, Dol.; na jasno, ins Freie, Levst. (Pril.); jasna streha, durchlöchertes Dach, Z.; če je jasno na sv. večer, so jasni kozolci (leer), Dol.; — 2) vernunftklar, Cig.; jasna glava, ein heller, aufgeklärter Kopf, Cig., C.; jasno je v glavi, C.; — jasni presledki, jasna trenotja, lichte Augenblicke (eines Geisteskranken), Cig. (T.); — 3) klar, deutlich, jasno razložiti kaj; to je jasno, kakor beli dan, das liegt auf der flachen Hand; jasni pojmovi, deutliche Begriffe, Cig. (T.); — 4) lebhaft, munter: jasna devojka, ogr.- C.
  11. jaseníca, f. die Blütenesche (fraxinus ornus), Kras- Erj. (Torb.).
  12. jésen, -sę́na, m. die Esche; veliki j., die gemeine Esche (fraxinus excelsior), Tuš. (R.); = črni j., C.; rumeni j., die Goldesche (f. excelsior aurea), Cig.; mali j., die Manna- oder Blütenesche (fraxinus ornus), Tuš. (R.).
  13. jesę̑n, f. der Herbst; jeseni, im Herbste, Jan., C., Mik., Levst. (Sl. Spr., Močv.); v jeseni, im Herbste, Cig.; = z jeseni, Zilj.- Jarn. (Rok.), Goriš.; na jesen, gegen den Herbst zu, Cig.; — v jesen, im Herbste, jvzhŠt.; pozna jesen, der Spätherbst; babja j., der Nachherbst, Mur.
  14. jesenášnji, adj. von diesem Herbste, C.
  15. jesę̑nče, -eta, n. das im Herbste geborene Lamm, der Herbstling, C., Z.
  16. 1. jesę̑nčək, -čka, m. dem. jesenec; männlicher Herbstling (von Schafen), Cig., Jan.
  17. 2. jesę̑nčək, -čka, m. beli j., weißer oder eschenblättriger Diptam (dictamnus albus), Tuš.
  18. jesę̑nčica, f. dem. jesenka: weiblicher Herbstling (von Schafen), Cig.
  19. jesę̑nəc, -nca, m. 1) der Herbstling (vom Schwein), Polj.; — 2) eine Art Bohnenstrauch (cytisus spinescens), C., Medv. (Rok.).
  20. jesę̑nək, -nka, m. eschenblättriger Diptam (dictamnus fraxinella), Kras- Erj. (Torb.).
  21. jesę̑nəs, adv. = to jesen, diesen Herbst, C.
  22. jeseníca, f. = sinica, die Kohlmeise, Gor.- Cig., Bolc- Erj. (Torb.).
  23. jeseník, m. der Monat September, Meg., Trub.- Mik., Jsvkr., Z.
  24. jeseníka, f. = jesen, die Esche, Štrek.
  25. jesenína, f. coll. die Herbstfrüchte, Jan.
  26. jeseníšče, n. der Herbstpunkt, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  27. jeseníti se, -í se, vb. impf. jesení se, es tritt Herbstwitterung ein, es herbstet, Mur., Cig., Jan.
  28. jesenják, m. der Diptam (dictamnus albus), Cig., Tuš. (B.), Cv.; = jesenek, DSv.
  29. jesę̑nje, n. der Eschenwald, Cig.
  30. jesę̑nji, adj. = jesenski, Jan.
  31. jesę̑nka, f. 1) der weibliche Herbstling, Z.; — 2) die im Herbste geschorene Schafwolle, C.; — 3) die Herbstbirne, der Herbstapfel, Z.; Staro Sedlo ( Goriš.)- Erj. (Torb.); zlata j., die September-Goldbirne, C.; — 4) die Bluthirse (panicum sanguinale), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
  32. jesę́nov, adj. Eschen-.
  33. jesenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) den Herbst zubringen, V.-Cig.; — 2) herbsteln, C.
  34. jesę́novəc, -vca, m. 1) der Eschenbaum; — 2) der Eschenwald, Cig.
  35. jesę́novina, f. das Eschenholz; — der Eschenwald, Cig., Jan.
  36. jesę́novje, n. coll. die Eschenbäume, der Eschenwald.
  37. jesę́novka, f. das gemeine Sperrkraut (polemonium caeruleum), Medv. (Rok.).
  38. jesę́novnik, m. der Eschenwald, Cig.
  39. jesę́nski, adj. Herbst-, herbstlich; jesenski dan, jesensko vreme.
  40. jesę̑nščak, * m. 1) der Monat September, C.; — 2) der Herbstflachs, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.).
  41. jesę́nščica, f. = jesenčica 1), Jan.
  42. kamenopísən, -sna, adj. lithographisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  43. kamenotísən, -sna, adj., Cig., pogl. kamenotiskoven.
  44. kȃpusən, -sna, adj. Kohl-, Let.; kapusni vrt, Jsvkr.
  45. kásən, -sna, adj. = kesan.
  46. kəsə̀n, -snà, adj. = kesan.
  47. kísən, -sna, adj. Essig-: kı̑sna jeguljica, das Essigälchen, Cig.
  48. klȃsən, -sna, m. der Monat Juni, C.
  49. klásən, -sna, adj. 1) Aehren-; — 2) = klasat, Cig.
  50. kljukonǫ́sən, -sna, adj. = kljukonosast, Cig.
  51. klobásən, -sna, adj. Wurst-.
  52. kolę́sən, -sna, adj. Rad-.
  53. konkūrsən, -sna, adj. Concurs-, Jan., nk.; (-zen, Cig., DZ.).
  54. kósən, -sna, adj. Sensen-.
  55. kovopísən, -sna, adj. metallographisch, Jan. (H.).
  56. krajepísən, -sna, adj. topographisch, Cig., Jan.; k. zemljevid, Jes.
  57. krásən, -sna, adj. herrlich, prächtig, schön, Mur., Cig., Jan., nk.; — iz drugih slov. jez.
  58. krasopísən, -sna, adj. kalligraphisch, Jan.
  59. kratkočásən, -sna, adj. kurzweilig, unterhaltend.
  60. kratkoglásən, -sna, adj. kurztönig, Cig., Jan.
  61. kratkosẹ́nčən, -čna, adj. kurzschattig, Cig.
  62. 1. krẹ́sən, -sna, adj. 1) zur Zeit der Sommersonnenwende, zum Johannisfeste oder zum Johannisfeuer gehörig; krẹ̑sni dan, k. mesec (Juni), Tolm.; na kresni večer kopljejo zaklade, Zora; — 2) munter, rüstig, Jarn.; muthig, Guts.; stark, fest, C.
  63. 2. krésən, -sna, adj. zum Feuerschlagen gehörig: krȇsni kamen.
  64. krivonǫ́sən, -sna, adj. = krivonos, Cig.
  65. krivopísən, -sna, adj. unorthographisch, Jan.
  66. krogosẹ̑nčnik, m. krogosenčniki, umschattige Bewohner ( geogr.), Cig. (T.).
  67. krožnosẹ́nčən, -čna, adj. kreisschattig, Cig.
  68. krožnosẹ̑nčnik, m. krožnosenčniki, kreisschattige Völker, Cig.
  69. ksēnija, f. eine Art Sinngedicht, die Xenie.
  70. kvȃsən, -sna, adj. zum Sauerteig gehörig, Gähr-: kvasne glivice, nk.
  71. kvaseníca, f. eine Art Kuchen, Pjk. (Črt. 60.).
  72. ladjenǫ́sən, -sna, adj. schiffbar, Jan.
  73. 1. lȃsən, -sna, adj. Haar-; lasna igla, Zv.; lasna ključica, die Haarnadel, Cig.
  74. 2. lasən, -sna, adj. flink, Dol.- Cig.; — prim. hs. lasan, leicht.
  75. lasę́nka, f. die Perücke, Cig.
  76. lẹpoglásən, -sna, adj. wohlklingend, Cig., Jan.
  77. lẹpopísən, -sna, adj. kalligraphisch, Cig., Jan.
  78. 1. lẹsę̑n, adj. hölzern, aus Holz verfertigt, Holz-; l. klin, l. obroč; lesena stanica, die Holzzelle, leseni kamen, der Holzstein, Cig. (T.); lesena moka, das Holzmehl, DZ.; — lesena trgovina, nam. lesna t., Kr.; — ungelenk; ne bodi tako l.!
  79. 2. lẹ̑sən, -sna, adj. 1) das Holz betreffend, Holz-, Cig., Jan.; lesni ocet, der Holzessig, Cig. (T.); lesna vlaknina, die Holzfaser, das Lignin, Cig. (T.); — 2) = gozden, Cig.; lesna vlačuga, lesna žena, LjZv.
  80. 3. lesən, -sna, adj. glänzend: lesna zvezda, ogr.- C.; (lẹ̑sən? prim. 1. lesk).
  81. lesę̑nast, adj. holzartig, holzicht, Jan. (H.).
  82. lẹsenčíka, f. = lesnika, Npr.-Krek (Lj. knj.).
  83. lẹsenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Holz werden, Mur., Cig., Jan.
  84. lẹsenína, f. die Holzware, das Holzwerk, das Holzzeug.
  85. lẹseníti se, -ím se, vb. impf. holzig werden, C., Z.
  86. lẹsenjáča, f. die Bretterbude, die Baracke, DZ., nk.
  87. lẹsenonòg, -nǫ́ga, adj. mit einem hölzernen Fuß, Jurč.
  88. lẹtnočásən, -sna, adj. Jahreszeiten-: lẹtnočȃsni veter, der Jahreszeitenwind, Jes.
  89. lẹtopísən, -sna, adj. chronographisch, Jan.
  90. likopísən, -sna, adj. descriptiv, darstellend: likopı̑snọ merstvo, darstellende Geometrie, h. t.- Cig. (T.).
  91. ljuboglásən, -sna, adj. lieblich klingend, Zora.
  92. ljudonǫ́sən, -sna, adj. Menschen tragend: ljudonosni vozovi, Personenwagen, DZ.
  93. ljudopísən, -sna, adj. demographisch: ljudopı̑sni ali demografski podatki, LjZv.
  94. macésən, -sna, m. der Lärchenbaum (larix); macẹ́sen, Dict., Mik.
  95. másən, -sna, m. = masosen, macesen, Tolm.
  96. masosən, -sna, m. = macesen, Rez.- Zora (V. 162.).
  97. mecésən, -sna, m., Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), pogl. macesen.
  98. medčásən, -sna, adj. Interims-, interimistisch, Cig., Jan., C.
  99. melīsən, -sna, adj. Melissen-, Mur.
  100. meroizkúsən, -sna, adj. Aich-; meroizkȗsni red, die Aichordnung, meroizkusni urad, das Aichamt, DZ.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA