sen (172-271)

172. enakoglásən, -sna, adj. gleichklängig, gleichstimmig, Cig., Jan.
173. enočásən, -sna, adj. synchronistisch, gleichzeitig, Cig. (T.), Žnid.
174. enoglásən, -sna, adj. 1) eintönig, monoton, Cig., Jan.; — 2) einstimmig: enoglasno petje, nk.; — enoglasno, unisono, Jan.; einhellig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; enoglasno izvoljen, einstimmig gewählt, nk.
175. enokolę́sən, -sna, adj. einrädrig, Cig., Jan.
176. enokǫ́sən, -sna, adj. = enosečen, Cig.
177. enoǫ́sən, -sna, adj. einachsig, Cig.
178. enosẹ́nčən, -čna, adj. einschattig, Cig.
179. enosẹ̑nčnik, -ka, m. enosenčniki, einschattige Bewohner, Cig. (T.).
180. fidejkomīsən, -sna, adj. Fideïcommiss-, Cig., Jan.
181. glásən, -sna, adj. laut; glasno govoriti, laut sprechen; glasni ste, ihr lasset euch sehr hören.
182. glasonǫ́sən, -sna, adj. 1) = glasan: glasonosna trobenta, Levst. (Zb. sp.); — 2) berichtend, Jan. (H.).
183. gnúsən, -sna, adj. ekelhaft.
184. goropísən, -sna, adj. orographisch: goropı̑sni zemljevid, die Gebirgskarte, Jes.
185. gorostásən, -sna, adj. riesig, nk.; — hs.
186. gosẹ̑nica, f. 1) die Raupe; svilna g., die Seidenraupe, Cig., M.; — 2) g. med parklji (goveja bolezen), Cig., C., Strp.; tudi neko ulje pri ovcah, Savinska dol.; prim. pasjica 2); — gǫ́senica (gosenica), Št.
187. gosẹ̑ničar, -rja, m. 1) der Raupenleser, Cig.; — 2) rumenonogi g., die gelbbeinige Raupenschlupfwespe (microgaster glomeratus), Erj. (Ž.).
188. gosẹ̑ničarka, f. die Raupenfliege (tachina), Erj. (Z.).
189. gosẹ̑ničav, adj. voll Raupen, raupig, Jan.
190. gosẹ̑ničən, -čna, adj. Raupen-, Cig., Jan.; — raupig, Jan. (H.).
191. gosẹ̑ničji, adj. Raupen-, V.-Cig., Jan.; goseničja preja, Vrt.; goseničji mešički, Levst. (Nauk).
192. gosẹ̑ničnik, m. dreiblättriger Vogelfuß (ornithopodium scorpioides), C.
193. gosẹ̑nka, f. = gosenica 1), Mur.
194. gostolẹ́sən, -sna, adj. dichtwaldig, Cig.
195. gromoglásən, -sna, adj. donnerähnlich schallend, Jan. (H.).
196. gromonǫ́sən, -sna, adj. donnerschwanger, Cig., Jan.
197. grozonǫ́sən, -sna, adj. schaudererregend, Jan. (H.).
198. hȃsən, -sna, m. der Nutzen, der Vortheil, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; ne hasna, nicht besonders viel: toča je pobila, pa ne hasna (unbedeutend) Z., jvzhŠt.; — prim. madž. haszon, Mik. (Et.).
199. hȃsən, -sni, f. = hasen m., kajk.- Valj. (Rad), BlKr., SlN.
200. hudonǫ́sən, -sna, adj. unheilbringend, Let.; čaščenje hudonosnih prikazni, Bes.
201. hujsən, -sna, adj. = hud: h. pes, kajk.- Valj. (Vest.).
202. hvalonǫ́sən, -sna, adj. rühmend: hvalonosna beseda, Levst. (Zb. sp.).
203. istočásən, -sna, adj. gleichzeitig, Cig., Jan., nk.; isochron, Cig. (T.).
204. izbrísən, -sna, adj. auslöschbar, Jan.
205. izkúsən, -sna, adj. Experimental-, Cig. (T.); Probe-, Cig., C.; izkȗsni papir, das Probierpapier, das Reagenzpapier, Cig. (T.); — empirisch, Jan.
206. izpodnebę́sən, -sna, adj. = izpodneben, Cig.
207. izprǫ́sən, -sna, adj. erbittlich, Cig.
208. izvẹ́sən, -sna, adj. izvesna pola, der Aushängebogen, Cig., Jan.
209. jásen, -sę́na, m. = jesen, die Esche (fraxinus excelsior), Kras- Erj. (Torb.).
210. jásən, -sna, adj. 1) heiter, hell, licht; jasno je, es ist heiteres Wetter; nebo je jasno, kakor ribje oko; jasna noč; jasno oko, ein helles, ungetrübtes Auge; jasno čelo, heitere Stirne, Cig.; — hell (o barvi): jasna barva, Cig., Jan.; jasen v lice, jasnega obraza, blass, schlecht aussehend, Z., Lašče- Levst. (M.); ves bled in jasen, LjZv.; — jasen gozd, gelichteter Wald, Dol.; na jasno, ins Freie, Levst. (Pril.); jasna streha, durchlöchertes Dach, Z.; če je jasno na sv. večer, so jasni kozolci (leer), Dol.; — 2) vernunftklar, Cig.; jasna glava, ein heller, aufgeklärter Kopf, Cig., C.; jasno je v glavi, C.; — jasni presledki, jasna trenotja, lichte Augenblicke (eines Geisteskranken), Cig. (T.); — 3) klar, deutlich, jasno razložiti kaj; to je jasno, kakor beli dan, das liegt auf der flachen Hand; jasni pojmovi, deutliche Begriffe, Cig. (T.); — 4) lebhaft, munter: jasna devojka, ogr.- C.
211. jaseníca, f. die Blütenesche (fraxinus ornus), Kras- Erj. (Torb.).
212. jésen, -sę́na, m. die Esche; veliki j., die gemeine Esche (fraxinus excelsior), Tuš. (R.); = črni j., C.; rumeni j., die Goldesche (f. excelsior aurea), Cig.; mali j., die Manna- oder Blütenesche (fraxinus ornus), Tuš. (R.).
213. jesę̑n, f. der Herbst; jeseni, im Herbste, Jan., C., Mik., Levst. (Sl. Spr., Močv.); v jeseni, im Herbste, Cig.; = z jeseni, Zilj.- Jarn. (Rok.), Goriš.; na jesen, gegen den Herbst zu, Cig.; — v jesen, im Herbste, jvzhŠt.; pozna jesen, der Spätherbst; babja j., der Nachherbst, Mur.
214. jesenášnji, adj. von diesem Herbste, C.
215. jesę̑nče, -eta, n. das im Herbste geborene Lamm, der Herbstling, C., Z.
216. 1. jesę̑nčək, -čka, m. dem. jesenec; männlicher Herbstling (von Schafen), Cig., Jan.
217. 2. jesę̑nčək, -čka, m. beli j., weißer oder eschenblättriger Diptam (dictamnus albus), Tuš.
218. jesę̑nčica, f. dem. jesenka: weiblicher Herbstling (von Schafen), Cig.
219. jesę̑nəc, -nca, m. 1) der Herbstling (vom Schwein), Polj.; — 2) eine Art Bohnenstrauch (cytisus spinescens), C., Medv. (Rok.).
220. jesę̑nək, -nka, m. eschenblättriger Diptam (dictamnus fraxinella), Kras- Erj. (Torb.).
221. jesę̑nəs, adv. = to jesen, diesen Herbst, C.
222. jeseníca, f. = sinica, die Kohlmeise, Gor.- Cig., Bolc- Erj. (Torb.).
223. jeseník, m. der Monat September, Meg., Trub.- Mik., Jsvkr., Z.
224. jeseníka, f. = jesen, die Esche, Štrek.
225. jesenína, f. coll. die Herbstfrüchte, Jan.
226. jeseníšče, n. der Herbstpunkt, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
227. jeseníti se, -í se, vb. impf. jesení se, es tritt Herbstwitterung ein, es herbstet, Mur., Cig., Jan.
228. jesenják, m. der Diptam (dictamnus albus), Cig., Tuš. (B.), Cv.; = jesenek, DSv.
229. jesę̑nje, n. der Eschenwald, Cig.
230. jesę̑nji, adj. = jesenski, Jan.
231. jesę̑nka, f. 1) der weibliche Herbstling, Z.; — 2) die im Herbste geschorene Schafwolle, C.; — 3) die Herbstbirne, der Herbstapfel, Z.; Staro Sedlo ( Goriš.)- Erj. (Torb.); zlata j., die September-Goldbirne, C.; — 4) die Bluthirse (panicum sanguinale), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
232. jesę́nov, adj. Eschen-.
233. jesenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) den Herbst zubringen, V.-Cig.; — 2) herbsteln, C.
234. jesę́novəc, -vca, m. 1) der Eschenbaum; — 2) der Eschenwald, Cig.
235. jesę́novina, f. das Eschenholz; — der Eschenwald, Cig., Jan.
236. jesę́novje, n. coll. die Eschenbäume, der Eschenwald.
237. jesę́novka, f. das gemeine Sperrkraut (polemonium caeruleum), Medv. (Rok.).
238. jesę́novnik, m. der Eschenwald, Cig.
239. jesę́nski, adj. Herbst-, herbstlich; jesenski dan, jesensko vreme.
240. jesę̑nščak, * m. 1) der Monat September, C.; — 2) der Herbstflachs, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.).
241. jesę́nščica, f. = jesenčica 1), Jan.
242. kamenopísən, -sna, adj. lithographisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
243. kamenotísən, -sna, adj., Cig., pogl. kamenotiskoven.
244. kȃpusən, -sna, adj. Kohl-, Let.; kapusni vrt, Jsvkr.
245. kásən, -sna, adj. = kesan.
246. kəsə̀n, -snà, adj. = kesan.
247. kísən, -sna, adj. Essig-: kı̑sna jeguljica, das Essigälchen, Cig.
248. klȃsən, -sna, m. der Monat Juni, C.
249. klásən, -sna, adj. 1) Aehren-; — 2) = klasat, Cig.
250. kljukonǫ́sən, -sna, adj. = kljukonosast, Cig.
251. klobásən, -sna, adj. Wurst-.
252. kolę́sən, -sna, adj. Rad-.
253. konkūrsən, -sna, adj. Concurs-, Jan., nk.; (-zen, Cig., DZ.).
254. kósən, -sna, adj. Sensen-.
255. kovopísən, -sna, adj. metallographisch, Jan. (H.).
256. krajepísən, -sna, adj. topographisch, Cig., Jan.; k. zemljevid, Jes.
257. krásən, -sna, adj. herrlich, prächtig, schön, Mur., Cig., Jan., nk.; — iz drugih slov. jez.
258. krasopísən, -sna, adj. kalligraphisch, Jan.
259. kratkočásən, -sna, adj. kurzweilig, unterhaltend.
260. kratkoglásən, -sna, adj. kurztönig, Cig., Jan.
261. kratkosẹ́nčən, -čna, adj. kurzschattig, Cig.
262. 1. krẹ́sən, -sna, adj. 1) zur Zeit der Sommersonnenwende, zum Johannisfeste oder zum Johannisfeuer gehörig; krẹ̑sni dan, k. mesec (Juni), Tolm.; na kresni večer kopljejo zaklade, Zora; — 2) munter, rüstig, Jarn.; muthig, Guts.; stark, fest, C.
263. 2. krésən, -sna, adj. zum Feuerschlagen gehörig: krȇsni kamen.
264. krivonǫ́sən, -sna, adj. = krivonos, Cig.
265. krivopísən, -sna, adj. unorthographisch, Jan.
266. krogosẹ̑nčnik, m. krogosenčniki, umschattige Bewohner ( geogr.), Cig. (T.).
267. krožnosẹ́nčən, -čna, adj. kreisschattig, Cig.
268. krožnosẹ̑nčnik, m. krožnosenčniki, kreisschattige Völker, Cig.
269. ksēnija, f. eine Art Sinngedicht, die Xenie.
270. kvȃsən, -sna, adj. zum Sauerteig gehörig, Gähr-: kvasne glivice, nk.
271. kvaseníca, f. eine Art Kuchen, Pjk. (Črt. 60.).

   1 72 172 272 372 472 572 672 772 872  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani