sejanje (4)

1. sẹjȃnje, n. 1) das Säen; — 2) das besäete Feld, Cig.; po sejanju pasti, auf Saaten weiden, Z.; majhno s., ein kleines Feld, Dict.
2. obsẹjȃnje, n. 1) das Besäen; — 2) die stehende Saat, Svet. (Rok.).
3. posẹjȃnje, n. die Ansaat, Cig., Jap.- C.
4. stúliti, -im, vb. pf. zusammenbiegen, zusammenrollen, C., Z.; = skrčiti, zusammenziehen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — s. se, zusammenschrumpfen ( n. pr. o listju), C.; žitno sejanje se je stulilo od mraza, Goriš.; dosti trebuškov se je skrčilo in stulilo, Pjk. (Črt.); — stuljeno hoditi, gebückt, gekrümmt einhergehen, Z., Rez.- C.; — stuljen človek = stuljenik, Notr.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani