sejan (24)

1. sẹjánəc, -nca, m. ein aus dem Samen gewachsener Baum, Nov.- C.
2. sẹ́janica, f. der Säekorb, Mur., Mik.; sejan'ce, košare delam, Danj. (Posv. p.).
3. sẹjȃnje, n. 1) das Säen; — 2) das besäete Feld, Cig.; po sejanju pasti, auf Saaten weiden, Z.; majhno s., ein kleines Feld, Dict.
4. obsẹjȃnje, n. 1) das Besäen; — 2) die stehende Saat, Svet. (Rok.).
5. posẹjȃnje, n. die Ansaat, Cig., Jap.- C.
6. čŕtalọ, n. 1) das Pflugmesser; tudi: črtálọ, Valj. (Rad); — 2) priprava z dvema zoboma, ki se rabi pri sejanju turščice, Rib.- DSv.
7. dosẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) das Säen beenden; za letos smo dosejali, je dosejano, Mik.; — 2) dazusäen, nachsäen.
8. hı̑trica, f. 1) die Eile; v hitrici je zbral nekoliko svojih ljudi, Jurč.; — 2) das Abweichen, heftigere Diarrhöe, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 3) eine schnell reifende Frucht, Z.; — der Sommerroggen, C.; — die zottige Frühhirse, Cig., Ljub.; na ržišče posejano proso, ki prav hitro dozori, Gor.; — eine Art Hanf, M.
9. izbȓskati, -am, vb. pf. herausscharren; kokoši so posejano seme izbrskale.
10. lanı̑ščnica, f. 1) die Flachsdörre, Mur.- Cig.; (len-), Danj. (Posv. p.); — die Leinbrechelhütte, C.; — 2) = ajda po lanišču posejana, Kr.- Valj. (Rad).
11. mȃlica, f. 1) das kleine Essen zwischen Frühstück und Mittagmahl (dopoldanja m.), und zwischen Mittagmahl und Nachtmahl (popoldanja m.), Kop., Gor., Ig (Dol.); — die Jause, Mur., Cig., Jan.; — die Brotschnitte, Cig., Jan.; — 2) majhna krava, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) die Wenigkeit, die Kleinigkeit, Jan.; ta malica detelje = ta majhni kos zemlje, z deteljo obsejan, Gor.
12. osẹ̑vək, -vka, m. prazen prostor na posejani njivi: "nisi dobro sejal, vse polno je osevkov", Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.), Savinska dol.
13. ozı̑məc, -mca, m. 1) die Winterfrucht: ječmen o., die Wintergerste, Cig.; = šestovrstni ječmen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); oves o., der Winterhafer, Cig.; lan o., lan, ki je jeseni vsejan, Lašče- Levst.; der Winterflachs, Cig., Jan., C., Mik., Svet. (Rok.), Notr.; luk o., Mik.; — der Winterapfel, Jan.; ozimci, das Winterobst, Cig.; — 2) das im Winter geborene Junge, C.; pos. jare, ki se je rodilo po zimi, Bolc- Erj. (Torb.).
14. poníkniti, -nı̑knem, vb. pf. 1) sich beugen, sich neigen, Svet. (Rok.); = p. se, sich bücken, sich ducken, C., BlKr.; — poniknjena glava, SlN.; — 2) versinken, Jan.; vsejano žitno zrnce v zemljo ponikne, Vrt.; — sich in den Erdboden verlieren: potok, reka ponikne, C., Mik., Navr. (Let.); — p. se, sich senken, C.; tla so se poniknila, Rut. (Zg. Tolm.).
15. posẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) die Aussaat bestellen: ali ste že posejali? — 2) aussäen, anbauen; 10 vaganov pšenice p., Cig.; — posejana ruda, angeflogenes Erz, Cig.; — 3) = obsejati, besäen, Cig., Gor.
16. preoráti, * -orám, -órjem, vb. pf. 1) mit dem Pfluge durchscharren, überpflügen; v jesen se njiva preorje in črez zimo pusti neposejana, BlKr.; — 2) von neuem pflügen, umackern; — 3) zu weit (in fremdes Gebiet) ackern, Z., Notr.
17. prerásti, -rástem, vb. pf. 1) hindurchwachsen, durchwachsen; — 2) wachsend bedecken, überwachsen; mrena oko preraste, Z.; — p. se z mahom, mit Moos bedeckt werden, Cig.; — 3) über etwas hinaus wachsen, im Wachsen übertreffen; goršično semence vsejano raste in preraste vse zeli, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); p. otročja leta, den Kinderschuhen entwachsen, Jurč.
18. presẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. durch ein Sieb, einen Reiter durchlaufen lassen, durchsieben, durchschlagen; moko, pesek p.; — presejan veter, feiner, durchdringender Wind, C.; — na drobnem situ je presejan, er ist ein durchtriebener Mensch, Z.
19. preslẹ̑gast, adj. lückig: njiva je preslegasta, če ima prazna, gola mesta mej vsejanim žitom, tudi glava je preslegasta, kadar je plešasta, platno je preslegasto ali sploh tkanina, kadar se preza in se uže vidijo nitke (fadenscheinig), Senožeče- Erj. (Torb.); hišni zidovi iz robatega kamena bi bili preslegasti, Vrtov. (Vin.); — nam. presledkast.
20. prẹsnína, f. = kar je presno: frisches Gemüse; pos. repa, korenje in zelje, Svet. (Rok.); z žitom, presnino in sočivjem obsejana polja, Slovan; razun krompirja in presnine kuhalo se je mnogo puste čičarke, Slovan; — frisches Gespinst, Cig.
21. strnokòs, -kǫ́sa, m. die Stoppelkleemahd, der Stoppelklee, Dol.; s., v ječmene vsejan, jih je skoraj prerastel, SlN.
22. stúliti, -im, vb. pf. zusammenbiegen, zusammenrollen, C., Z.; = skrčiti, zusammenziehen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — s. se, zusammenschrumpfen ( n. pr. o listju), C.; žitno sejanje se je stulilo od mraza, Goriš.; dosti trebuškov se je skrčilo in stulilo, Pjk. (Črt.); — stuljeno hoditi, gebückt, gekrümmt einhergehen, Z., Rez.- C.; — stuljen človek = stuljenik, Notr.
23. škríliti, -im, vb. impf. 1) pflastern, C.; — 2) die aufgegrabene Erde mit dem Rechen gleich machen, Jan., C.; den gesäeten Samen durch Rechen in die Erde bringen, C., vzhŠt.; s prosom posejano njivo škrilijo, t. j. prekopavajo jo z motikami in posekavajo plevel, Dol.
24. zasẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) durch Säen anbauen, säen; vrag je ljuljko med pšenico zasejal; les z., eine (künftige) Waldung ansäen, Cig.; z. se, sich durch ungesäeten Samen vermehren, Cig.; drevje se je zasejalo, das Holz ist angeflogen, Cig.; zasejan les, angeflogenes Holz, Cig.; — z. bolezen po kakem kraju, einen Ort mit einer Krankheit anstecken, Cig.; ta kuga se je k nam zasejala (hat sich bei uns eingenistet), Z.; — unter die Leute bringen, ausbringen, Cig.; — 2) = napačno sejati, versäen, Cig.; — 3) z. kaj, etwas verlieren, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani