segnit (6)

1. sę́gniti, sę̑gnem, vb. pf. = seči (sežem), Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); v besedo s., LjZv.
2. səgníti, -gníjem, vb. pf. = zgniti, verfaulen, Dalm., nk.
3. dosę́gniti, -sę̑gnem, vb. pf. = doseči, Mur., vzhŠt.
4. posę́gniti, -sę̑gnem, vb. pf. = poseči, langen, Npes.- M.; p. po kaj, Jan.
5. presę́gniti, -sę̑gnem, vb. pf. = preseči; 1) durchgreifen, Jan.; — 2) übertreffen, M.
6. prisę́gniti, -sę̑gnem, vb. pf. schwören, einen Eid ablegen, Mik.; na glavo p., kajk.- Valj. (Rad).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani