sedlo (68)

1. sédlọ, n. der Sattel; turško s., der Türkensattel; postransko s., der Weibersattel, Cig.; tovorno s., der Saumsattel, Meg.; pristoji mu, kakor prasici sedlo; — der Bergsattel, die Einsattelung, Jan., Cig. (T.), Jes.
2. sedlǫ̑n, m., Pohl., Guts.- Cig., Jan., UčT., pogl. severni jelen.
3. sédlov, adj. Sattel-, V.-Cig.
4. sedlǫ̑vje, n. das Sattelzeug, Jan.
5. odsedlováti, -ȗjem, vb. impf. absatteln, Cig.
6. razsedlováti, -ȗjem, vb. impf. ad razsedlati.
7. glȗn, m. der Schlamm, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), pogl. glen 2).
8. gǫ́zəc, -zca, m. das Frauenunterkleid, Podkrnci, Staro Sedlo ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
9. gràh, gráha, m. die Erbse (pisum sativum); die Fisole, vzhŠt., ogr.- C., BlKr.; die Fisole, die Erbse, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); grah je boljše vrste fižol, Polj.; — peški g., die Bodenfisole, ogr.- C.; — divji g., eine Art Platterbse (lathyrus silvester), Josch.
10. gŕčati, -ím, vb. impf. knurren: pes grči, Z., C., Staro Sedlo- Erj. (Torb.); medved grči, der Bär brummt, C.; Kaj tam grče, kaj tam zvone? Preš.; murren, Štrek.; — girren: grlica grči, BlKr., C.; schnurren, Cig.; röcheln, Cig.; rollen, rasseln, Mur., Fr.- C.
11. grozdǫ̑vlje, n. coll. = grozdje, KrGora- DSv.; Rosinen, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
12. hladníca, f. 1) die Gartenlaube, Jan., Staro Sedlo- Erj. (Torb.), LjZv.; — 2) ein kühler Kellerraum: najrajša je taka krčma iz temne hladnice in pobeljene sobe, Bes.; — hladna steklenjača za rastline, Cv.
13. hlę́ba, f. debelo bledorumeno jabolko, Drežnica, Staro Sedlo pri Koboridu- Erj. (Torb.).
14. jesę̑nka, f. 1) der weibliche Herbstling, Z.; — 2) die im Herbste geschorene Schafwolle, C.; — 3) die Herbstbirne, der Herbstapfel, Z.; Staro Sedlo ( Goriš.)- Erj. (Torb.); zlata j., die September-Goldbirne, C.; — 4) die Bluthirse (panicum sanguinale), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
15. klę́ka, f. 1) ein elendes Pferd, die Schindmähre, Cig., Jan., Soška dol.- Erj. (Torb.), Polj.; sedlo tako lepo stoji na koščenem hrbtišču njegove kleke, Jurč.; — 2) eine magere Kuh, C.; — 3) grčasta krivina na drevesu, Notr.
16. kǫ́mperica, f. = komper, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
17. kònj, kónja, m. 1) das Pferd; vozni, vprežni k., das Zugpferd, Cig.; priročni, odročni k., das links, rechts gehende Pferd, Z.; k. pod sedlo, das Sattelpferd, Mur., Cig.; k. kraj ruda, das Pferd neben dem Sattelpferde, Mur., Cig.; = vnanji k., Cig.; k. na vojko, k. kraj vojke, das vordere Pferd links, rechts beim Viergespann, Mur., Cig.; ježni k., das Reitpferd, Cig., Jan.; področni k., das Handpferd (das dem Reiter nachgeführt wird), Cig., Jan.; tovorni k., das Saumpferd, Cig., Jan.; na konju, zu Pferde; na konju biti, alle Schwierigkeiten überwunden haben; zdaj sem na konju; močen kakor konj; dela kakor konj; ni ne na konja ne na osla = es ist weder gehauen noch gestochen, Cig.; — 2) verschiedene Vorrichtungen: k. na ognjišču, der Feuerbock, Cig.; — strojarski k., der Falzbock, Cig.; — der bewegliche Futtertrog vor den Wirtshäusern, C.; — das obere Gestell einer Weinpresse, Št.- C.; — = bik, locenj, der Rebenbogen, Cig., C.; — der Hammer an der Thüre, Cig.; — der Heftelhaken, C.; — konji, die Dachsparren, Kras- Erj. (Torb.); — der Buckel an einem Holzstamme, Cig.; les po konju cepiti, Cig.; — der Pferdesattel (sella equina) ( anat.), V.-Cig.; — 3) povodni k., das Flusspferd (hippopotamus amphibius), Jan., C., Erj. (Ž.); — 4) die Akelei (aquilegia sp.), vas Soča- Erj. (Torb.); — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)- Erj. (Torb.).
18. kóre, pron. = kaj? Staro Sedlo pri Koboridu- Erj. (Torb.); ("kuore") Ben.- Kl.
19. kǫ̑špar, -rja, m. 1) kdor košpe nosi, Gor.; — 2) velik rak, (košper) Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
20. kozárina, f. "čas okolo 5. ure popoludne, ko pridejo koze s paše domov", Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
21. krpèlj, -élja, m. 1) die Vogelmilbe (dermanyssus avium), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — die Filzlaus, Cig., Mik., Lašče- Erj. (Torb.); (krpẹ̑lj, Mik., Valj. [Rad]); — 2) oni ločec pri plužnih kolesih, za katerega drži, kdor ravna plug, da gre jedno kolo zmerom po jarku, (kŕpelj) BlKr.; prim. krepela — 3) der Taschenveitel, (krpel) vzhŠt.- C.
22. lẹ́niti, -im, vb. impf. 1) l. koga, plündern, C.; — 2) l. se = dlako ali kožo menjati, sich mausen, sich häuten, C., Krn, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. leviti se.
23. letvána, f. die Wöchnerin, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — iz it. lettuana, Mik.
24. 1. mę̑ł, m. 1) das Mahlen: moka od prvega mela, das Mehl vom ersten Gange, Cig.; — 2) das Staubmehl, Guts., Jarn.; — der Schlich: kamenje se stolče v stopah, in iz stolčenega mela se izloča zlato, Erj. (Min.); — 3) eine mergelartige Erde, C.; — 4) die Abrutschung von Sand oder bröckeligem Erdreich: mel je potegnil, Št.; — die abschüssige Stelle einer solchen Abrutschung, Mik., St. Sedlo- Erj. (Torb.), Trst. (Let.), Gor.; po melu hoditi, Gor.
25. mǫ̑karica, f. 1) die Mehlhändlerin; — 2) debelo, pusto in razsipično jabolko, GBrda- Erj. (Torb.); — 3) neka hruška, Staro Sedlo, Žabče ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
26. mrazčáti, -í, vb. impf. mrazči me = mraz me preleta, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
27. 2. múšica, f. dem. muša; das Saumrösslein: ravno toliko je bilo konj, majhnih grivastih mušic s privezanim sedlom, Jurč.
28. nȃnjčək, -čka, m. die Heftel, Krn, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); (= nȃnček, Tolm.).
29. nȃnjčica, f. = nanjček, Krn, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); (nȃnčica, Tolm.).
30. oblẹ̀n, -lẹ́na, m. die abgestreifte Schlangenhaut, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
31. 1. oblẹ́niti se, -lẹ̑nim se, vb. pf. = obleviti se, sich häuten, Staro Sedlo, Cerovo ( GBrda)- Erj. (Torb.).
32. obrẹ̑stək, m. 1) der Vortheil, der Gewinn, Jan., Mik.; — 2) der Finderlohn, (-resek) Vas Krn, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
33. obrẹ́sti, obrẹ́tem, vb. pf. finden, Mur., Jan., Staro Sedlo- Erj. (Torb.); entdecken, Cig. (T.); o. kaj novega, Erj. (Izb. sp.); praes. obrę́nčem, Rez.- Erj. (Torb.), Zilj.- Jarn. (Rok.); prim. Kres III. 475.
34. opȃnək, -nka, m. der nationale Riemenschuh; — neko obutalo, katero nosijo samo ženske, moški ne, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
35. orálọ, n. 1) der Pflug, Cig., Jan., Kor., Kamnik, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — der Halbpflug, Mur., Mik.; — 2) = oral f. 3), das Joch, nk.
36. 1. podáti, -dám, vb. pf. 1) reichen: podajmo si roke! — überreichen; tožbo p. zoper koga, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; — nachgeben; p. se poželenju, Kast.- Valj. (Rad); p. se grehu, sich der Sünde ergeben, Jsvkr.; podal se je, er gab sich darein, er fügte sich; nekaj časa ni se hotel ničesar učiti, sedaj se je pa podal, DSv.; tudi: er hat eingestanden; — p. se v kaj, eingehen, sich in etwas einlassen; v to se ne podam, Cig.; v pogovor se p., Glas.; — p. se na kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se na tatvino ali ropanje, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); on je znal lepo govoriti, kadar se je podal, Jurč.; — 3) p. se, sich begeben: p. se kam (po nem.), Jurč.; Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) p. se, vb. impf. = podajati se, passen; poda se mu kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben.
37. podgrinjálọ, n. 1) = podgrinjak, Guts.; — 2) der Fußteppich, DZ.; — 3) die Schabracke; sedlo in podgrinjalo, Jurč.
38. potǫ̑čina, f. die Bachrinne (potokova struga), Vas Krn- Erj. (Torb.), Gor.; — der Abzugsgraben längs eines Ackers oder einer Wiese, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
39. pozdŕgniti se, -dȓgne se, vb. pf. pozdrgne se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
40. pozdrgováti se, -ȗje se, vb. impf. ad pozdrgniti se; pozdrguje se mi, ich empfinde Brechreiz, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
41. prȃvda, f. 1) die Satzung, das Gesetz, ogr.- Valj. (Rad); v pravdah učen, Meg., Dalm.; cesarske pravde in postave, Dalm.; po mojih pravdah prav hodi, Dalm.; po rimski postavi, pravdi ali zakonu soditi, Krelj; naučim se pravd tvoje pravice, Trub.; — das Recht, Trub., Dalm., Kast.; — stara p., das alte Recht, Jarn.; deželska p., das Civilrecht, Dict.; vse mine, a pravda ostane, Dol.; po pravdi = po pravici, rokopis iz 15. stol.- Let.; — 2) das Gericht: na pravdi sedeti, zu Gericht sitzen, Dalm.; nato so ga peljali pred ves svet ali pravdo, Krelj; bes. das Berggericht (in Sachen des Weinbaues), V.-Cig.; — možje so šli v pravdo (= v sejo občinskega starejšinstva), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) die Rechtsstreitigkeit, der Process; pravdo začeti, dobiti, izgubiti; pravdo imeti s kom; einen Process führen; p. teče, der Process ist im Gange; po pravdi, im Wege Rechtens; pravdo naprej pognati, den Rechtsweg verfolgen, Cig.; o tem se suče p., das ist der Gegenstand des Streitens, DZ.; iz pravde dejan, außer Verfolgung gesetzt, DZ.
42. prę̑jnica, f. die Spinnstube: dekla je šla v prejnico (in die Spinngesellschaft), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — das Spinnhaus, die Spinnerei, Jan. (H.).
43. prilę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich dazulegen, Z.; — 2) p. se, sich anfügen, passen; suknja, oblačilo se ti prileže, Cig.; prileže se mu, kakor kravi sedlo, C.; izkazilo, kako se je resnici prilegel občinski proračun, die Nachweisung der Ergebnisse des Gemeindevoranschlages, Levst. (Nauk); — wohlbekommen, behagen, gut anschlagen; to se mi je prileglo! das hat gemundet!
44. pripásati, -pȃšem, vb. pf. um den Leib binden, angürten; p. prednik, sich umschürzen, Cig.; p. si meč, sabljo, sich das Schwert umgürten; konju sedlo p., Cig.
45. razsedlávati, -am, vb. impf. = razsedlovati.
46. 1. rę̑par, -rja, m. 1) der Hauer, der am Ende der Arbeiterreihe sich befindet, vzhŠt.- C.; — 2) neke vrste kruh: po trije rožíči skupaj pečeni, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. rep.
47. 3. ruša, f. die Krätze, nav. pl. ruše = garje, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. furl. russar = garati, kratzen.
48. rúšav, adj. = garjav, krätzig, C., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. 3. ruša.
49. sédəłce, n. dem. sedlo; ein kleiner Sattel.
50. 1. smọ̑k, m. 1) die Zukost, Habd.- Mik., C.; das Gemüse, (smuk) Nov.- C.; pos. = repa in zelje, Nov.- C., Kr.- M.; — brez skoka ni smoka = wer nicht arbeitet, hat nichts zu essen, C.; — 2) der Saft, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); bes. der Saft von geschmortem oder gebratenem Fleisch, Mariborska ok.- C.; — dicke Brühe, vzhŠt.- C.; — das Mehlmus, Mik., C., Notr.- Z.; — 3) die Ochsenzunge, der Ackerampfer (rumex obtusifolius), M.; (neka trava za svinje, C.).
51. snę́ti, snámem, vb. pf. herabnehmen ( bes. etwas Aufgestecktes, Befestigtes u. dgl.); vrata, okno s., die Thür, das Fenster ausheben; s. prstan, den Ring abziehen; obroče s., die Reife abstreifen; sekiro s. s toporišča; s. komu kol iz rok (entwinden), Gor.; s. s kljuke, kar na njej visi; s. jarem z volov; s. komu krinko z obraza, jemanden entlarven, Cig.; Klobuček z glave snemi! Npes.-K.; s. komu glavo, jemanden enthaupten, Cig.; s. kožo z mrtve živali = odreti jo, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); s. koga (s sedla), jemanden aus dem Sattel heben, Goriš.; — s. karte, die Karten abheben, Cig.; — s. se, sich loslösen ( z. B. von einem abgesteckten Gegenstande); kolo se je snelo, ein Rad ist vom Wagen gelaufen; kladvo se je snelo, der Hammer ist vom Stiele abgefahren.
52. spodǫ́biti se, -dǫ̑bim se, vb. impf. sich schicken, sich geziemen; spodobi se, es geziemt sich, es schickt sich; spodobi se ti, kakor zajcu boben, kakor svinji sedlo = es schickt sich für dich wie eine Faust aufs Auge, Cig.
53. sprístovati se, -ujem se, vb. impf. = pristati, passen: spristuje se mu, kakor prasici sedlo, M.
54. srebȓn, adj. silbern, Silber-; srebrna žlica; s. goldinar, ein Silbergulden; srebrna ruda, das Silbererz; srebrna pena, das Blattsilber, Cig., Jan., Cig. (T.); srebrno sedlo še ne stori dobrega konja, Npreg.- Cig.; — tudi srę́brn, Cv.
55. strẹ̑žič, m. der Zaunkönig oder Zaunschlüpfer (troglodytes parvulus), Erj. (Ž.), Vas Krn- Erj. (Torb.); (strežìč), Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. stsl., rus. strižь.
56. suhíca, f. = suha veja: ulomi mi to suhico! Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — = suho deblo, mrlika, Podkrnci- Erj. (Torb.).
57. sukȃłnik, m. 1) das Spulrad der Weber, Meg., Dict., Cig. (T.), Gor.; — 2) ein Wirbel am Fenster, der Reiber, Guts.- Cig.; — 3) = vrtinec v vodi, der Wasserwirbel, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), SlN.- C.
58. 1. štŕkati, štȓkam, vb. impf. ad štrkniti; 1) spritzen ( intr.); mleko štrka iz sesca; dež štrka, es tröpfelt, Cig., Soška dol., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), Polj.; — 2) spritzen ( trans.), vodo štrkati v rane; — 3) schnell sich bewegen, schießen: miška štrka sem ter tja, LjZv.; — ura štrka, das Uhrpendel bewegt sich hin und her, C.; po noči lučce štrkajo, bei der Nacht schießen die Irrlichter umher, Z.; iskre štrkajo, Funken sprühen, C., Savinska dol.; luč štrka, das Licht flackert, C.; drva na ognju štrkajo (platzen), C.; — 4) schlagen, C.; bes. mit der Peitsche schlagen, M.; — š. koga s fižolom (bewerfen), Goriš.
59. švı̑nglja, f. = šviglja 3), majhna ročna pletenica, das Handkörbchen, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
60. təmníca, f. 1) die Finsternis, die Dunkelheit, Jan., Valj. (Rad); ajdje leže v globokih temnicah, Trub.; Od oči so tudi meni se uzdignile temnice, Preš.; — 2) eine dunkle Zelle, Cig., DZ.; — die optische Dunkelkammer (camera obscura), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — ein dunkler Kerker; — 3) pl. temnice: kraj na onem svetu, kjer bivajo duše nekrščenih otrok, Staro Sedlo, Lašče- Erj. (Torb.).
61. tǫ̑nčič, m. = črv v jabolkih ali hruškah, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
62. tovórniški, adj. Säumer-; tovorniško sedlo, der Saumsattel, Dict.
63. vdáti, -dám, vb. pf. 1) ein Mädchen an einen Mann verheiraten, Mur., Cig., Jan.; Jaz sem vdala Nežico Daleč v deveto deželo, Npes. ( Kor.)- Kres; — v. se, heiraten (vom Weibe), Guts., Jarn., Cig., Jan.; Bom koj vdala se, bom pustila te, Npes. ( Kor.)- Kres; vdan, verheiratet (vom Weibe), Cig., C.; — 2) v. se, sich ergeben: v. se dobremu, slabemu, lenobi, pijančevanju, veselju, sovraštvu; — sich fügen, v. se svarjenju, Škrinj.- Valj. (Rad); sich ergeben: v. se v voljo božjo; vdan, ergeben; vdan komu, v voljo božjo; — v. se preskušnji, sich einer Prüfung unterziehen, DZ.; — capitulieren, die Waffen strecken; — nachgeben, sich biegen; deska se je vdala, Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol.; — to se bo vdalo, das wird sich geben, Cig.; — 3) v. se, eingestehen, zugeben, Cig., M., Krelj, Lašče- Levst. (Rok.); vdati se v kaj, Cig.; — 4) v. se, vb. impf. passen, gut stehen: ta obleka se ti lepo vda, Mur., Cig.; lepo se ji vda venček, vzhŠt.; vda se mu kakor prasici sedlo, es steht ihm plump, Mur.; — sich geziemen, sich schicken, Cig., C.; — ( nav. se piše: udati; toda prim. stsl. vьdati sę, češ.-moravsko vdati se, heiraten, sich ergeben).
64. vilẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. = izlesti, Zilj.- M., C., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); (o solncu, mesecu), C.
65. vrẹ̑łəc, -łca, m. 1) eine hervorsprudelnde Quelle, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Jarn., Jan., Cig. (T.); vrelce zovejo male izvirke, ki se po deževju pokažejo po gorskih senožetih, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 2) človek, zlasti otrok, ki neprestano govori, Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) der Eifrige, ogr.- C.; — 4) der Sprudelstein, Cig. (T.).
66. zasíriti, -sı̑rim, vb. pf. anlaben, Levst. (M.); — z. se, zu Käse werden: mleko se zasiri, Nov.; zasirjeno mleko, Erj. (Torb.); tudi: kri se je zasirila (ist geronnen), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); ( pogl. səsiriti se).
67. žbríngəlj, -glja, m. der Glockenschwengel, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
68. žúliti, -im, vb. impf. 1) drückend reiben: črevelj me žuli, sedlo konja žuli, Cig.; ž. si roke, die Hände drücken u. reiben; sie schwielig machen (= fleißig arbeiten); ž. perilo, die Wäsche zwischen den Händen reibend waschen, Z., Notr., Gor., Št.; mehur ž., eine trockene Blase zwischen den Händen drückend u. reibend erweichen, Z.; ž. mačko, die Katze zwischen den Händen zerren, martern, Z.; — ( pren.) ljudi ž. (scheren, bedrücken), Cig.; denar iz koga ž., Geld jemandem abpressen, Cig.; — 2) kauen, Jan.; — tobak ž. = s težka pušiti ter vleči, Lašče- Erj. (Torb.), Gor.; — = cucati, saugen, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — trinken ( zaničlj.), Cig., Jan., Erj. (Torb.); celo noč vince ž., SlN.; kdor vodo žuli, mu po črevih kruli, Glas.; — 3) etwas langsam thun, Z.; kaj tako dolgo žuliš! vzhŠt.; — zaudern, Guts.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani