sat (1335)

1. sȃt, sȃta, satȗ, m. die Wabe; prazni s., die Wachsscheibe.
2. sȃtan, m. der Satan.
3. sȃtančək, -čka, m. dem. satan(ec); das Teufelchen.
4. sȃtanski, adj. satanisch.
5. sȃtəc, -tca, m. dem. sat, Valj. (Rad).
6. sȃtək, -tka, m. dem. sat, Valj. (Rad).
7. satìč, -íča, m. eine kleine Wabe, C.
8. satīn, m. der Satin (neka na pol svilena tkanina), Cig.
9. sȃtina, f. die Honigwabe, Mur., Por.; — tudi: satína.
10. sȃtinje, n. coll. Honigwaben, vzhŠt.- C.
11. sātir, m. starogrško bajeslovno bitje, der Satyr, Cig.
12. satīra, f. zbadljivo ali dovtipno zasmehovanje, tudi neka vrsta didaktičnega pesništva, die Satire.
13. satīričən, -čna, adj. zbadljivo ali dovtipno zasmehljiv, satirisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
14. satīrik, ** m. kdor satirično govori ali satire piše, der Satiriker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
15. satjè, n. coll. die Waben; čmrljevo satje, Erj. (Izb. sp.); — s. v kosti, das Zellengewebe im Bein, C.; — tudi: sȃtje, Valj. (Rad).
16. sȃtnik, m. die Honigwabenleiste, der Wabensprießel, C., Por.; panj s premičnimi satniki, Nov.
17. satovı̑t, adj. zellig ( min.), Cig. (T.).
18. satovjè, n. coll. Waben; Honigwaben; sit človek satovje pod nogami valja, Škrinj.; premično s., beweglicher Wabenbau; trotovsko s., das Drohnenwachs, Navr. (Spom.).
19. satovnják, m. der Honigscheibenbehälter, Jan. (H.).
20. satrāp, m. der Satrap (namestnik nekdanjih perzijanskih kraljev).
21. satrapı̑ja, f. die Satrapie.
22. sátvara, f. (krava) škododelka: kam greš, ti satvara! BlKr.
23. ȃjsati se, -am se, vb. impf. = rsati se, jvzhŠt.
24. ȃrsati, -am, vb. impf., Cig., pogl. rsati.
25. balȗsati, -šem, vb. impf. plaudern, Mik.; — prim. balovati.
26. básati, bȃšem, vb. impf. hineinstopfen; v žepe si kaj b.; vollstopfen; koš, trebuh b.; laden (ein Gewehr), puško b.; b. se kam, sich irgendwohin drängen; — prim. nem. fassen, Levst. (Rok.).
27. bẹlolasàt, -áta, adj. = belolas, Jan.
28. berȃvsati, -am, vb. impf. betteln, ( zaničlj.), C.
29. bernjȃvsati, vb. impf. betteln ( zaničlj.), Cig., M.
30. bę̑rsati se, -am se, vb. impf. kahmig werden, kahmen, (birs-) Cig., Jan.
31. bosáti, -ȃm, vb. impf. barfuß gehen, C.
32. brasati, * -am, vb. impf. beschmutzen, Lašče- Levst. (M.).
33. bredúsati, -am, vb. impf. im Kothe waten, C.
34. brísati, brı̑šem, vb. impf. wischen; okna, pomito posodo b.; solzne oči si b.; wegwischen; prah b.; solze si b.; — burja briše = brije, Z.; — b. jo kam, irgendwohin schnell gehen, C.; — b. se, sich abwischen; b. se v obleko; on se ob mene briše, er schiebt die Schuld auf mich, Z.; — grozdje se briše, verliert den Thau, C.; nebo se briše, der Himmel heitert sich aus, Cig., Jan.; vino se briše, der Wein verliert nach dem Einschenken schnell die Schaumbläschen, Št.
35. 1. bŕsati, bȓsam, -šem, vb. impf. = brcati, Mur., M., C.; konj brše ali grize, ogr.- Valj. (Rad); srce jim brše krepkeje, SlN.
36. 2. bŕsati, bȓsam, -šem, vb. impf. streifen: vol z eno nog brsa (streift im Gehen), Z.; konji bršejo, = praskajo z nogami, Ah.
37. brtávsati, -am, vb. impf. plump niederwerfen, C.
38. cę́sati, -sam, vb. impf. in längeren Stücken wegreißen, Mur., Cig., vzhŠt.; skale c., Späne reißen, C.; perje c., Federn schleißen, C.; — nit se cesa, der Faden fasert sich, Z.; — prim. česati.
39. čȃvsati, -am, vb. impf. = kavsati, Z., Št.
40. čésati, čę́šem, vb. impf. 1) reißen, abreißen, zerreißen; Česa ( nam. češe) lomi, prisekava ( namr. toča), Slom.; — 2) kämmen; striegeln; česati tuje garje, sich in fremde Händel mischen, Cig.; — prügeln, M.
41. dobásati, -bȃšem, vb. pf. (das Fehlende) dazupacken, hinzuladen, Bes.
42. dokísati se, -kı̑sam se, vb. pf. die saure Gährung vollenden, Cig.
43. dopísati, -šem, vb. pf. das Schreiben beenden.
44. doplę́sati, -šem, vb. pf. 1) tanzend gelangen, erreichen; — 2) das Tanzen beendigen, austanzen; kdor rad pleše, kmalu dopleše, Jan. (Slovn.).
45. dorísati, -rı̑šem, vb. pf. fertig zeichnen, Cig.
46. dosəsáti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu saugen, Cig.
47. dotésati, -tę́šem, vb. pf. mit dem Zimmern fertig werden, fertig zimmern; dotesan, beilfertig, Cig.
48. drásati, -am, vb. impf. auflösen, aufbinden, aufschnüren: d. si obleko, C.; auftrennen, Z.
49. drę̑msati, -am, vb. impf. stoßen, C.; rütteln, C.; spečega dremsati in opominjati, naj ne spi, Glas.
50. drgájsati, -am, vb. impf. stark reiben, kratzen, Cig.
51. drpȃjsati, -am, vb. impf. = drpati, Glas.
52. drpȃvsati, -am, vb. impf. unsanft kratzen, reiben, C., Pohl. (Km.), Dol.- Levst. (M.).
53. dȓsati, dȓsam, -šem, vb. impf. schleifen, Mur.; schleifend ziehen, C.; schaben, C.; — d. se, gleiten, glitschen, rutschen; po ledu se d.
54. drvȃjsati, -am, vb. impf. = dreviti, Jurč.; konje d., Dol.; ( nam. drevajsati).
55. flájsati, -am, vb. impf. lecken, Z., jvzhŠt.
56. gȃjsati, -am, vb. impf. = gajsnati, M.
57. gávsati, -am, vb. impf. = gajsati, Cig.
58. gīpsati, -am, vb. impf. gipsen, Cig., Jan.
59. godrnjȃvsati, -am, vb. impf. brummen, murren, Z., M.
60. grabȃvsati, -am, vb. impf. = grabastati, Z.; — prim. grebavsati.
61. grȃbsati, -am, vb. impf. kratzen, C.
62. grȃsati, * -am, vb. impf. kopo g., den Kohlenmeiler mit Reisern bedecken, Cig., Gor.
63. grebȃvsati, -am, vb. impf. 1) raffen, haschen: z gobcem, z roko g., Fr.- C.; — 2) heftig kratzen, C., (grab-) Z.
64. hȏvsati, -am, vb. impf. = požrešno jesti: svinje hovsajo, BlKr.
65. hvalísati, -am, vb. impf. lobhudeln, übermäßig loben, herausstreichen, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
66. izbásati, -bȃšem, vb. pf. auspacken; — i. se, sich herausarbeiten.
67. izbę̑rsati se, -am se, vb. impf. verdorben werden: (o vinu), Cig., Štrek.; — pren. ej, ta mladenič se je izbersal, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
68. izbrísati, -brı̑šem, vb. pf. auswischen, löschen, tilgen; i. kar je na tabli zapisano; i. madež, greh, dolg, einen Schandfleck, eine Sünde, eine Schuld tilgen; i. iz spomina, aus dem Gedächtnisse tilgen, in Vergessenheit bringen, Cig.; Kdo uči Izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, Preš.; — = obrisati: roke si i., (zbrisati) vzhŠt.- Valj. (Vest.); vino se izbriše, kadar natočeno v kupico hitro pene izgubi, C.; — izbrisan = prebrisan, gescheit, Mur., Cig., Dol.; izbrisana glava, Jurč.
69. izcę́sati, -am, vb. pf. mit dem Reißen fertig werden, zerreißen, Mur.
70. izčésati, -čę́šem, vb. pf. durch Kämmen herausbringen, auskämmen; i. si prah iz las.
71. izgolȃjsati, -am, vb. pf. izgurati: izgolajsano kljuse, Erj. (Izb. sp.).
72. izkȃvsati, -am, vb. pf. 1) aushacken (mit dem Schnabel), Cig.; — 2) zerhacken (mit dem Schnabel): kokoši so vso salato izkavsale, jvzhŠt.
73. izkəsáti se, -ȃm se, vb. pf. = skesati se, Jan. (H.).
74. izklésati, -ę́šem, -esȃm, vb. pf. ausmeißeln, C., Z., nk.; moj kip pa naj bode izklesan iz belega marmorja, ZgD.; žlebina v živo skalo izklesana, LjZv.
75. izkrésati, -krę́šem, vb. pf. 1) herausschlagen: i. iskre iz kamena; — 2) ausschleifen, i. se, sich ausschleifen, sich auswetzen, Cig.
76. izmisati se, -am se, vb. pf. sich ausmausen, Cig.
77. izpísati, -šem, vb. pf. 1) herausschreiben, aus einem Buche, einer Schrift ziehen, Cig., Jan., nk.; excerpieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) zuende schreiben, ausschreiben; i. list; — i. zvezek, voll beschreiben; — vrata so bila izpisana od kamenja, t. j. udarci od kamenov so se na vratih poznali, Gor.; — 3) verschreiben: dokaj peres i., Cig.; — i. se, sich im Schreiben erschöpfen, Cig.
78. izplę́sati, -šem, vb. pf. austanzen; — i. črevlje, abtanzen, Cig.; — i. se, sich durch Tanzen erschöpfen, Cig.
79. izpoddȓsati, -am, vb. impf. ad izpoddrsniti, Cig.; izpoddrsa mi, ich gleite ab, Cig.
80. izpodrásati, -rȃsam, vb. pf. = izpodbrecati, V.-Cig.
81. izprẹ̑msati, -am, vb. pf. 1) erzwingen, Z.; — 2) dobro i. koga, jemandem ein Capitel lesen, ("izprejmsati") Trub. (Post.).
82. izrísati, -rı̑šem, vb. pf. 1) fertig zeichnen; — (einen Plan) zeichnen, entwerfen, C., Z.; prim. zrisati; — 2) i. pušo, ein Rohr ausziehen, mit Riefen versehen, Cig.
83. izsəsáti, -ȃm, vb. pf. aussaugen (tudi v prenesenem pomenu), Cig., Jan., nk.
84. iztésati, -tę́šem, vb. pf. mit der Axt ausarbeiten, aushauen, auszimmern; ne more se iz vsakega lesa podoba iztesati, Cig.
85. iztrę́sati, -am, vb. impf. ad iztresti; herausschütteln, ausbeuteln, Cig., C.
86. kasati, -am, vb. impf. 1) den Kopf schüttelnd gehen (o konjih), C.; — prim. hs. kasati, traben.
87. kȃvsati, -am, vb. impf. 1) mit dem Schnabel oder einem ähnlichen Gegenstande picken, hacken, schnappen; ptiči se kavsajo, hacken sich mit den Schnäbeln; — 2) k. se, zanken; pri tej hiši se noč in dan kavsajo, Lašče- Levst. (Rok.).
88. kəsáti se, -ȃm se, vb. impf. Reue empfinden; k. se zavoljo česa; bereuen: k. se grehov; (k. se, trauern: kę́še se za rajnega, vzhŠt.- C.).
89. kisȃtəv, -tve, f. die Oxydation, Cig. (T.), C.
90. kísati, kı̑sam, -šem, vb. impf. 1) säuern; jedi k.; — 2) k. se, in der sauren Gährung begriffen sein, sauern; vino se je začelo kisati; — 3) k. se, ein saures Gesicht machen, raunzen, trotzig weinen; kaj se kisaš? zakaj ne ješ?, Ravn.- Valj. (Rad); k. se in kujati, LjZv.; — vreme se kisa, das Wetter ist unfreundlich, Z.; — 4) intr. kisati, gähren; mošt kisa, Habd., Dict., Hip. (Orb.), Ravn., Valj. (Rad), Dol.
91. klasàt, -áta, adj. ährig, ährenreich, vollährig, Cig.; klasata praprot, der Aehrenfarn, Cig.
92. klasáti, -ȃm, vb. impf. Aehren ansetzen, Nov.
93. klȃvsati, -am, vb. impf. = kavsati, M., Z.
94. klésati, klę́šem, vb. impf. (Steine) behauen, Z., C.; umetniki so klesali podobe iz mramorja, Erj. (Min.); — konj se kleše, das Pferd schlägt mit dem hinteren Hufeisen an das vordere an, Z.; — prim. kresati.
95. klisati, -am, vb. impf. galoppieren, kajk.- Mik.
96. kljúsati, -am, vb. impf. wankend einhertraben (wie ein schlechtes Pferd), Cig., SlGor.- C.
97. klobasáti, -ȃm, vb. impf. Unsinniges oder Ungehöriges schwätzen, plaudern, Zoten reißen; — Knüttelreime machen, V.-Cig.
98. kmisati se, -am se, vb. impf. = kisati se, kujati se, jokaje stokati, Tolm.- Štrek. (Let.).
99. kodrolasàt, -áta, adj. = kodrolas, Jan.
100. kokodȃjsati, -am, vb. impf. = kokodakati, Jan., M.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani